Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips 78/2003 z dne 6. 4. 2004 se ne sprejme.
1.Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo št. I Pg 172/98 z dne 30. 5. 2001 razsodilo, da se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Ig 98/00130 z dne 12. 1. 1998 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnice (v postopku tožeče stranke). Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
2.Zoper drugostopenjsko sodbo je pritožnica vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Vrhovno sodišče je svojo odločitev utemeljilo s tem, da trditve pritožnice ne dajejo podlage za sklepanje, da je izpolnjena predpostavka iz prvega odstavka 41. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. –ZPP), po katerem se vrednost spornega predmeta določi za podlagi seštevka vrednosti vseh zahtevkov. Vrhovno sodišče je torej odločilo, da pritožnica v reviziji ni navedla dejstev in dokazov, iz katerih bi izhajalo, da imajo zahtevki (54 računov, ki jih je predložila kot verodostojne listine) isto dejansko in pravno podlago.
3.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je odločitev Vrhovnega sodišča materialnopravno napačna, saj naj bi bila vrednost spornega predmeta ves čas postopka določena v višini nad 5.000.000 tolarjev. S tem, ko naj bi Vrhovno sodišče vrednost spornega predmeta razdelilo na posamezne sestavine in pritožnici onemogočilo pravico do vložitve revizije, naj bi odločilo drugače kot v drugih podobnih primerih. S temi navedbami pritožnica zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).
4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijanim sklepom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Stališče, da gre v obravnavanem primeru za zahtevke z različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, ni vprašanje, ki bi posegalo na raven ustavnih določb o človekovih pravicah, temveč gre zgolj za vprašanje pravilnosti uporabe procesnega prava, o čemer Ustavno sodišče ni pristojno odločati.
5.Kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pritožnica utemeljuje le z neutemeljenim odstopom od uveljavljene sodne prakse, česar pa pritožnica ni izkazala.
6.Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić