Jedro

Ker je tožnik sin sodnice, ki opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, ki po letnem razporedu sodnikov odloča v kazenskih in zapuščinskih zadevah in ker zaradi organizacije dela in majhnosti sodišča z njo sodelujejo vsi zaposleni, zaradi majhnosti kolektiva pa odnosi med zaposlenimi niso le običajne službene narave, temveč tudi prijateljske, Vrhovno sodišče ocenjuje, da te okoliščine pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Tožnika sta 3. 7. 2023 na Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici zoper toženko vložila tožbo za plačilo odškodnine in predlog za zavarovanje dokaza z imenovanjem izvedenca in cenilca avtomobilske stroke in za izdelavo izvedenskega mnenja. Zatrjujeta, da jima je škoda nastala tako, da sta tožnica kot voznica pri vožnji na območju Slovenske Bistrice in tožnik kot sopotnik zapeljala na dvorišče, kjer sta trčila v neustrezno nameščen in nezavarovan telekomunikacijski jašek v lasti družbe Telemach Slovenija, d. o. o., ki ima pogodbo za zavarovanje odgovornosti sklenjeno pri toženki.

2. Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici je Vrhovnemu sodišču predlagalo delegacijo krajevne pristojnosti drugemu stvarno pristojnemu sodišču zaradi zasledovanja videza nepristranskosti.

3. Predlog je utemeljen.

4. V obravnavani zadevi je tožena stranka pravna oseba, zato je na podlagi 48. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za sojenje v sporu splošno pristojno sodišče na območju sedeža pravne osebe. Ker gre za odškodninski spor, je po prvem in tretjem odstavku 52. člena ZPP poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje oziroma je nastala škodljiva posledica.

5. Ker je bilo škodno dejanje storjeno na območju Slovenske Bistrice (in je tam nastala tudi škodljiva posledica), je na podlagi 52. člena ZPP za odločanje v tej pravdni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

6. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

7. Med druge tehtne razloge v smislu citirane zakonske določbe spada zahteva po nepristranskosti sodišča, v povezavi z zunanjim videzom nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča do udeležencev postopka in do javnosti. Dvom o nepristranskosti posameznega sodnika je namreč lahko razlog za izločitev sodnika po 70. členu ZPP in ne za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP. Razlogi za slednjo morajo tudi po sodni praksi Vrhovnega sodišča zadevati celotno sodišče in ne le sodečega sodnika.1

8. V skladu s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) se za presojo nepristranskosti uporablja subjektivno-objektivni test. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje dejanskega osebnega prepričanja ali interesa sodnika, ki pa sam po sebi ne zadošča, saj je kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 6. člena EKČP podana že, če sodišče ne zadosti zahtevam po objektivni nepristranskosti. Pri objektivni nepristranskosti je po ustaljeni praksi ESČP treba ugotoviti tudi, ali je sodnik v postopku zagotavljal zadostna jamstva, ki bi izključila kakršen koli upravičen dvom glede obstoja osebnega prepričanja ali interesa sodnika, oziroma glede drugih okoliščin, ki bi lahko povzročile dvom o nepristranskosti sodnika.2

9. Iz predloga za določitev drugega krajevno pristojnega sodišča izhaja, da je tožnik sin sodnice A. A., ki opravlja sodniško službo na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, ki po letnem razporedu sodnikov odloča v kazenskih in zapuščinskih zadevah. Zaradi organizacije dela in majhnosti sodišča z njo sodelujejo vsi zaposleni, zaradi majhnosti kolektiva pa odnosi med zaposlenimi niso le običajne službene narave, temveč tudi prijateljske.

10. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so v predlogu navedene okoliščine takšne, da pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v zadevi. Tudi iz seznama sodnikov na spletni strani Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici je razvidno, da so tam zaposlene štiri sodnice, kar je zaradi v predlogu pojasnjenih pristnejših stikov med njimi razlog, da bi bilo pri obravnavanju te pravdne zadeve na krajevno pristojnem sodišču onemogočeno oziroma oteženo zagotavljanje pravice do nepristranskosti sodnika. Zato je odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Mariboru.

1 Betetto Nina v: Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 291. Glej tudi sklepe VSRS, npr: I R 73/2021 z dne 18. 8. 2021, I R 22/2022 z dne 18. 5. 2022, I R 78/2023 z dne 24. 5. 2023. 2 Vavken Luka, Pravosodni bilten št. 3/2019, str. 97.