Pridobitev monitorskih zapisov po umrlem pacientu

Datum

18.10.2024

Številka

07121-1/2024/1273

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, OP umrlih

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 8. 10. 2024 prejeli vaš e-dopis, v katerem pojasnjujete, da ste od izvajalca zdravstvene dejavnosti prejeli kopijo zdravstvene dokumentacije v zvezi z operacijo umrlega ožjega svojca, vendar niste prejeli »monitorskih zapisov«. Pojasnjujete, da so pacienti v intenzivni sobi priklopljeni na monitorje, ki merijo vitalne funkcije pacienta. Zapisi vključujejo: EKG, krvni tlak, nasičenost krvi s kisikom, dihalni parametri, saturacija arterijskega kisika in ogljikovega dioksida, centralni venski tlak, srčni izhod, urinska produkcija, temperatura, laboratorijski testi. Ti monitorski zapisi omogočajo kirurški ekipi in anesteziologom natančno spremljanje bolnikovega stanja med operacijo in omogočajo pravočasno ukrepanje v primeru nepravilnosti ali zapletov. Monitorski zapisi so po mnenju pravne službe NIJZ del obvezne zdravstvene dokumentacije. Pridobili ste tudi mnenje zdravnika kardiologa, da bi moral izvajalec take zapise hraniti 15 let. V zvezi s tem nas prosite za pomoč.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Po mnenju IP so podatki spremljanja vitalnih funkcij (npr. v enoti za intenzivno terapijo ali v okviru operativne obravnave), ki se avtomatizirano prikazujejo in beležijo lahko dostopni upravičenim svojcem umrlega pacienta, če so izpolnjeni pogoji po 42. členu ZPacP. To med drugim vključuje pogoj, da »monitorski zapisi« v konkretnem primeru spadajo med zdravstveno dokumentacijo. Izpolnjena mora biti tudi osnovna predpostavka, da izvajalec zdravstvene dejavnosti podatke v trenutku prejema zahteve še vedno hrani.

IP se ne more vnaprej in izven nadzornega postopka opredeljevati do vprašanja, ali »monitorski zapisi« nasploh in v konkretnem primeru spadajo med zdravstveno dokumentacijo ter kakšen je rok njihove hrambe. Predlagamo, da najprej pri izvajalcu vložitve zahtevo, ki ji priložite nova mnenja, na katera se sklicujete, nato pa pri IP vložite pritožbo v primeru, če vam bo zahteva zavrnjena.

Obrazložitev

Po mnenju IP sicer ni izključeno, da »monitorski zapisi« spadajo med zdravstveno dokumentacijo v smislu 1.a člena ZZPPZ in Priloge 1 (št. NIJZ 1), vendar je to odvisno od vrste okoliščin konkretnega primera, zlasti od vprašanja:

-pri kateri zdravstveni storitvi in v kateri fazi te storitve so bile beležene vitalne funkcije, kateri parametri so bili beleženi, s katero medicinsko napravo in s kakšnim konkretnim namenom,

-ali bili podatki izvoženi, povzeti ali preneseni iz medicinske naprave na kak drug dokument, ki se hrani kot zdravstvena dokumentacija,

-kakšne so tehnične specifikacije konkretne medicinske naprave,

-ali so se v vitalne funkcije vzporedno spremljale na več načinov,

-ali je bilo spremljanje vitalnih funkcij nujno za konkretno zdravstveno oskrbo,

-morebitne predpisane obveznosti spremljanja in beleženja ter dolgoročne hrambe podatkov o vitalnih funkcijah,

-kako se sicer vodi dokumentarno gradivo pri konkretnem izvajalcu,

-kakšne so primerljive prakse pri drugih izvajalcih ter pravila stroke ali standardi (npr. klinične poti, usmeritve RSK) glede spremljanja in beleženja vitalnih funkcij v podobnih primerih in

-kakšna so mnenja pristojnih institucij (npr. Ministrstvo za zdravje, Arhiv RS in Zdravniška zbornica Slovenije) ali morebitnega izvedenca.

Če bi izvajalec »monitorske zapise« morebiti nepovratno uničil (npr. avtomatično v sami medicinski napravi po poteku določenega roka ali do zapolnitve kapacitet), pritožbeni postopek po 42. členu ZPacP žal ne bi mogel biti uspešen.

Rok za pritožbo je 15 dni od pisne zavrnitve zahteve. Pritožba je možna tudi v primeru molka, tj. če upravičenec ne prejeme izvajalčevega odgovora v 15 dneh.

Če ste zahtevo v preteklosti že vložili, se je treba v novi zahtevi sklicevati na nova oziroma spremenjena dejstva, tj. na novo pridobljena mnenja o naravi »monitorskih zapisov«.

Prijazen pozdrav.

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka