Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali najemodajalec, ki na podlagi prvega odstavka 30. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem lahko vsakih pet let preveri, ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja, lahko preverja tudi izpolnjevanje premoženjskih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, pri čimer je dohodkovni pogoj določen s podzakonskih predpisom in ne z zakonom?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali najemodajalec, ki na podlagi prvega odstavka 30. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem lahko vsakih pet let preveri, ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja, lahko preverja tudi izpolnjevanje premoženjskih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja, pri čimer je dohodkovni pogoj določen s podzakonskih predpisom in ne z zakonom?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožnice zoper odločbo tožene stranke z dne 20. 9. 2017, s katero je ta ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje splošnih pogojev za upravičenost do neprofitnega stanovanja in da se ji za stanovanje na naslovu P., z mesecem oktobrom začne zaračunavati tržna najemnina v višini 4,40 EUR/m2, ki za ta mesec znaša 336,34 EUR.

2. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica nesporno presega premoženjski cenzus, skupni dohodki dvočlanskega gospodinjstva pa ne presegajo dohodkovnega cenzusa. Meni, da Stanovanjski zakonik (v nadaljevanju SZ-1) jasno določa, kaj je predmet preverjanja in kakšna je možna pravna posledica, pri tem pa se sklicuje na Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), zato ne drži, da bi bil pravni položaj tožnice nepredvidljiv, saj Pravilnik pogoje taksativno našteva. Ker je v zadevi sporno preseganje premoženjskega statusa, pojasnjuje, da SZ-1 in Pravilnik določata način ugotovitve vrednosti stanovanja, Uredba1 pa upošteva tudi vpliv lokacije pri vrednotenju premoženja. Pomembna je le vrednost premoženja, ne pa ali je ta v lastnini ali solastnini. Meni, da se premoženjska pogoja iz tretje in četrte alineje prvega odstavka 3. člena Pravilnika lahko seštevata, saj je Pravilnik enotno določil premoženjski cenzus.

3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnice za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, saj z vidika upravnega spora o njem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Navedeno vprašanje je zato pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse, kajti glede uporabe drugega in tretjega odstavka 90. člena SZ-1 ter 3. in 30. člena Pravilnika bi se lahko pojavilo še v drugih postopkih. Zadevno vprašanje po pomenu tudi presega okvir predmetne zadeve.

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin.