Jedro

Sodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna.

Ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki, hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, torej hrambo, ki bo omogočala uporabnost in nespremenljivost vsebine dokumentov, na tehnično ustrezen način (z reprodukcijo v fizični ali digitalni obliki, ki zagotavlja avtentičnost, ali s hrambo v ustreznih prostorih ali na drug način zavarovano pred škodljivimi vpliv in podobno).

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita v delu odločitve sodišča prve stopnje v točkah I.2, I.3, I.4, I.5. in II. v celoti, v delu glede odločitve v točki I.1 pa glede plačila 70.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2010 dalje ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija se zavrne v delu glede odločitve o zahtevku prve tožnice v točki I.1 za plačilo 60.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2010 dalje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži do izdaje končne odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odškodninske zahtevke vseh treh tožnikov zavrnilo.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo so tožniki vložili pritožbo. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev sodišč temelji na stališču, da je bilo ravnanje toženkinih zaposlenih strokovno, na poslabšanje zdravja tretje tožnice pa so vplivali drugi dejavniki.

3. Tožniki so zoper drugostopenjsko sodbo vložili revizijo, v kateri navajajo, da sodišče druge stopnje neutemeljeno pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da izvedba predlaganih dokazov ni bila potrebna, ker bi zgolj po nepotrebnem zavlekla postopek. Podana je bistvena kršitev, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje strank, prič in postavitev izvedenca. Mnenje izvedencev ni popolno, ker ne zajema konkretnega dogajanja, do konkretnega poroda se zaradi pomanjkanja podatkov, izpovedb vpletenih oseb, ne opredeljuje. Izpovedbe strank in prič bi predstavljale osnovo, na kateri bi izvedenec lahko podal svoje mnenje, vrstni red izvajanja dokazov je bil zgrešen. Menijo, da v pritožbenem postopku lahko uveljavljajo odklonitvene razloge za izločitev.

4. Toženka v odgovoru na revizijo navaja, da je zahtevek zastaral. 5. Revizija je delno utemeljena.

6. Zapis CTG je bil v obravnavanem postopku nedvomno ključni dokaz, ki je imel odločilen in bistven pomen za končno odločitev.(1) Izvedenec dr. T. je ugotovil, da je bil CTG nameščen ves čas, kar se vidi iz predloženih CTG zapisov. Sklical je posebno komisijo, ki je pogledala CTG zapis. Menil je, da so se spremembe najverjetneje pojavile med 18.03 in 18.30. uro, pred tem pa je bil CTG normalen. Glede na (med drugim tudi) te zapise je ocenil, da je bil porod pravočasen, in zaključil, da glede na to, da je bil CTG patološki manj kot eno uro, ni možno, da bi šlo za hipoksično okvaro. Izvedenec je torej zlasti v fazi izvida, ko je pregledoval medicinsko dokumentacijo in zapis CTG kot del te dokumentacije, upošteval in štel kot pristen zapis CTG, kar je vplivalo tudi na njegovo mnenje o pravočasno izvedenem porodu.

7. Sodišče prve stopnje se je na izvedensko mnenje oprlo ter ga »sprejelo v podlago odločitve«. Ugotovitvam in naknadnim pojasnilom izvedenca ob zaslišanju je v celoti sledilo. Prvostopenjska sodba zato v pretežni meri (posredno) dejansko sloni tudi na CTG zapisu, ki je bil pomemben za nastanek izvedenskega mnenja. Tožniki so v postopku oporekali pristnost CTG zapisa in trdili(2) , da jim je toženka izročila le povsem neberljive, zabrisane CTG zapise od 16:30 do 18:30. ure, da so čitljivi so le od 18:30 dalje, da je zapis namenoma uničen, zabrisan. Predlagali so izvedenca ustrezne forenzične ali tehnične stroke, ki naj pregleda CTG zapis in ga poskuša rekonstruirati oziroma vzpostaviti v prvotno stanje, še zlasti pa naj poda mnenje, ali manjkajoči del CTG zapisa spada k preostalemu delu, ter kako je mogoče, da je zgolj določen del CTG zapisa zbledel oziroma je nečitljiv. Na naroku za glavno obravnavo so ponovno navedli, da dvomijo v pristnost CTG zapisov. Pojasnili so, da je bil zapis, ki jim je bil enkrat predložen na vpogled, drugačen od tistega, ki je bil predložen izvedencu na obravnavi, da kljub večkratnim pozivom kopije CTG zapisa niso dobili, da so šele na glavni obravnavi dobili vpogled v te zapise in prej niso mogli vedeti, da je CTG zapis drugačen od tistega, ki so ga v preteklosti dobili na vpogled. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi (točka 6) pojasnilo svoje razloge za zavrnitev dokaznih predlogov. Zapisalo je, da je vse zabeleženo v medicinski dokumentaciji, ki je bila na razpolago izvedencu, izvedba zavrnjenih dokazov pa bi pomenila le nepotrebno zavlačevanje postopka ter nastanek nepotrebnih stroškov.

8. Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, izhaja tudi zahteva po kontradiktornem postopku. V njem mora biti vsaki stranki dana možnost, da predstavi svoja stališča tako glede dejanske kot pravne podlage spora, da predlaga dokaze ter da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in o rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki. Navedena ustavna določba terja od sodišča, da mora postopek voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice in interese. Ta zahteva temelji na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva, saj zagotavlja vsakomur možnost izjaviti se v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese, in tako preprečuje, da bi postal le predmet postopka. Po drugi strani pa pravica do izvedbe dokaza ni neomejena in sodišče lahko dokazni predlog zavrne, če ima za to sprejemljive (ustavno dopustne) razloge.

9. Po mnenju Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje takšnih ustavno sprejemljivih razlogov v svoji obrazložitvi ni navedlo. Sodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna. Velja načelna prepoved vnaprejšnje dokazne ocene. Sodišče prve stopnje je kot razlog zavrnitve dokazov navedlo, da je vse zabeleženo v medicinski dokumentaciji, tožniki pa so predlagali dokaz z izvedencem, ki bi morda ob pregledu CTG zapisa to dejstvo (da je vse zabeleženo, da so zapisi pristni) ovrgel. Dejanska teza tožnikov (CTG se je snemal in je bil patološki, zdravstveni delavci pa ga niso spremljali, zaradi česar so prepozno opravili carski rez) je v bistvu ostala neobravnavana. Tožeči stranki je sodišče odvzelo vsako možnost, da dokaže svoje trditve. V obravnavanem primeru, ko sodišče ni navedlo prepričljivih, utemeljenih, ustavno sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče bo moralo v novem sojenju dokazni postopek izvesti tako, da bodo zagotovljena ustavna procesna jamstva. Iz ZPP ne izhaja zahteva po neki razumni verjetnosti obstoja dejstev, ki naj bi se v dokaznem postopku izkazala kot resnična ali neresnična, pač pa je bistvo v pravni pomembnosti zatrjevanih dejstev za odločitev sodišča. Po drugi strani ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki(3), hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, ki bo omogočala uporabnost in nespremenljivost vsebine dokumentov, na tehnično ustrezen način (z reprodukcijo v fizični ali digitalni obliki, ki zagotavlja avtentičnost, ali s hrambo v ustreznih prostorih ali na drug način zavarovano pred škodljivimi vpliv in podobno).

10. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da se je glede na pojasnilo izvedenca T. (l. št. 126 spisa), da ni v skladu z doktrino, če se CTG snema, pa ga nihče ne pogleda, kot pravno pomembno izkazalo dejstvo spremljanja CTG zapisa, zaradi česar bi sodišče moralo izvesti po toženi stranki predlagane dokaze z zaslišanjem predlaganih prič. Ker ne gre za dejstvo, za ugotovitev katerega bi bilo potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, so bili predlagani tudi primerni dokazi (neposredno udeležene priče: zdravniki, babica in stranke). Na toženki je dokazno breme glede dejstva, da je CTG pravilno, dovolj redno (kakšno je pravilo stroke glede spremljanja se ugotovi z izvedencem) spremljala, odčitavala.

11. Neutemeljena pa je revizija v delu, v katerem je sodišče zavrnilo zahtevek prve tožnice kot neposredne oškodovanke v višini 60.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Po oceni Vrhovnega sodišča so v obrazložitvi navedeni razlogi (17. in 19. točka obrazložitve), ki utemeljujejo sklepanje, da je toženka ravnala skrbno, prepričljivi in odločitev pravilna.

12. Sodišče je pravilno s pomočjo izvedenca ugotovilo pravno pomembno dejstvo glede trenutka, ko se je zdravstveno stanje (in s tem obseg škode) tretje tožnice objektivno gledano stabiliziralo oziroma, kdaj je bila ugotovljena teža poškodbe. Tožba je bila vložena 18. 11. 2010, zato je pomembno, ali je bil obseg škode (teža cerebralne paralize) znan pred 18. 11. 2007. Kot je pojasnil izvedenec, se teža poškodbe ocenjuje šele pri petih letih (N. je rojena 2004), saj se simptomatika tekom časa spreminja. V letu 2009 so (pri starosti N. pet mesecev manj kot pet let) opredelili stopnjo cerebralne paralize - zmerno težka četrte stopnje, torej je bil ugovor zastaranja pravilno zavrnjen. Dejstev pomembnih za presojo ugovora zastaranja glede zahtevka prve tožnice kot neposredne oškodovanke sodišče prve stopnje ni ugotavljalo(4), ker je presodilo, da je bilo ravnanje toženke skrbno in je zavrnilo zahtevek iz tega razloga. Sodba sodišča druge stopnje o tem sicer ima nekaj razlogov v 5. točki obrazložitve, vendar Vrhovno sodišče tega ugovora ni presojalo, saj sodbe ne sme opreti na dejstva, ki niso bila predmet sodne presoje in ugotavljanja na dveh stopnjah sodnega odločanja.(5) Zahtevek je bil v tem delu, kot že pojasnjeno, pravilno zavrnjen tudi iz drugih razlogov.

13. Zaradi materialnopravno zmotnega naziranja sodišča prve in druge stopnje, sodišči nista ugotovili vseh pravno pomembnih dejstev, zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/1999 s spremembami - ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj 19. točko obrazložitve sodišča prve stopnje.

Op. št. (2): Dokazno breme glede očitka nepristnosti zapisa CTG je na tožnikih. Domneva se, da je zapis CTG kot del zdravstvene dokumentacije pristen, tožniki pa lahko dokazujejo nasprotno.

Op. št. (3): Primerjaj 54. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS št. 9/1992 s spremembami): Zdravstveni zavodi so dolžni voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence v skladu s posebnim zakonom. V skladu s 6. členom Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 s spremembami, ZVOP-1) so podatki o zdravstvenem stanju občutljivi osebni podatki. Osebni podatki se lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali (21. Člen ZVOP-1).

Op. št. (4): Okoliščine o tem, kje škoda nastala in kdaj je oškodovanka izvedela za njo, ali je bilo zdravljenje končano, škoda stabilizirana že pred 18.11.2007, ali je prva tožnica takrat vedela za škodo, ali je bila objektivno seznanjena z okoliščinami, ki so potrebne za uveljavitev tožbenega zahtevka.

Op. št. (5): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-455/13-15 z dne 25. 9. 2014.