Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
5. 12. 2000
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 5. decembra 2000
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Sodnika za prekrške v Črnomlju št. P-1041/99 se zavrže.
1.Pritožnica je dne 10. 8. 2000 Ustavnemu sodišču posredovala ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeno odločbo sodnika za prekrške. Navaja, da ji je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, zoper takšno odločitev pa naj ji ne bi bilo dovoljeno vložiti pravno sredstvo. S tem smiselno zatrjuje kršitev pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe.
2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblasti. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je dopustna ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Iz navedene določbe izhaja, da Ustavno sodišče za presojo o tem, ali je bila posamezniku z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica, potrebuje temeljne podatke in listine. Te podatke lahko Ustavnemu sodišču posreduje le tisti, ki kršitev človekovih pravic zatrjuje, sam ali prek svojega pooblaščenca. Zato se od pritožnika (ali tistega, ki ga on pooblasti) pričakuje, da Ustavnemu sodišču sporoči podatke, ki jih to od njega zahteva, in s tem omogoči vsebinsko presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic.
3.Pritožničina vloga z dne 8. 8. 2000, ki je prispela na Ustavno sodišče dne 10. 8. 2000, je bila tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnica ni konkretno navedla, katere posamične akte spodbija, niti ni predložila njegovih kopij in ni navedla dejstev, ki bi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin utemeljevala. Prav tako pa ni izkazala, da je ustavna pritožba pravočasna in da so v zadevi izčrpana vsa pravna sredstva. Zato jo je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS dne 18. 8. 2000 pozvalo, naj jo v roku štirinajst dni dopolni z navedbo podatkov in predložitvijo listin, kot jih zahteva 53. člen ZUstS. Opozorilo jo je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bo dopolnila.
4.Pritožnica je poziv Ustavnega sodišča prejela dne 29. 8. 2000. Ustavne pritožbe ni dopolnila v roku, ki ji ga je Ustavno sodišče določilo v navedenem pozivu. Po poteku roka za dopolnitev vloge pa je pritožnica vlogo dopolnila, vendar ne v skladu z zahtevami ZustS. Priložila je le pritožbo zoper izpodbijano prvostopno odločbo in navedla, da sodnik za prekrške v Črnomlju ni izvedel pomembnih dokazov. S tem je smiselno zatrjevala kršitev pravice do izvajanja dokazov v svojo korist iz tretje alinee 29. člena in pri tem navajala, da je pritožbeni organ le samo sledil odločitvi prvostopnega organa.
5.Ker pritožnica vloge kljub pozivu Ustavnega sodišča ni dopolnila v skladu z zahtevami ZUstS, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči. Pritožničina vloga je kljub dopolnitvi (čeprav prepozni) ostala tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnica ustavni pritožbi ni priložila kopij izpodbijanih aktov niti ni izkazala pravočasnosti in izčrpanosti vseh pravnih sredstev. Ker Ustavno sodišče od pritožnice ni prejelo niti temeljnih podatkov in listin, potrebnih za preizkus ustavne pritožbe, ni moglo opraviti niti temeljne presoje o tem, ali je bilo z izrekom stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poseženo v katerokoli pritožničino ustavno pravico.
6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Lojze Ude.
Predsednica senatadr. Mirjam Škrk