Jedro

Zaradi že izplačane odškodnine stranki iz naslova po ZPKri in ZPPZV91 in zaradi zakonske omejitve zneska odškodnin, izplačanih po ZSPOZ v višini 2.000.000 SIT, ne more biti v celoti izplačana še nadaljnja odškodnina iz naslova po ZPKri.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano dopolnilno odločbo je toženka odločila, da tožnici pripada na podlagi sklepa Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic (v nadaljnjem besedilu: ZPKri), št. ... z dne 11. 1. 2005, za pravnomočno priznan status politične zapornice še odškodnina v višini 1.000.000 tolarjev, ki se izplača z izročitvijo 1000 obveznic Republike Slovenije, izdanih na podlagi 14. člena Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (v nadaljnjem besedilu: ZSPOZ). V obrazložitvi je toženka navedla, da je bila tožnici na podlagi pravnomočno priznanega statusa žrtve povojnega nasilja po ZPKri dne 17. 6. 2002 izdana odločba o višini odškodnine, št. ..., s katero je bila določena odškodnina v višini 200.000 tolarjev, ki se je glede na določbo 13. člena ZSPOZ tožnici izplačala v dveh obrokih: prvi obrok v višini 150.000 tolarjev v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, drugi obrok pa v višini 50.000 tolarjev v dvanajstih mesecih po plačilu prvega obroka. Dne 10. 6. 2003 je bila tožnici izdana še odločba o višini odškodnine, št. ..., s katero ji je bila priznana odškodnina na podlagi pravnomočno priznanega statusa po Zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (v nadaljnjem besedilu: ZPPZV91) v višini 800.000 tolarjev, ki se je izplačala z nakazilom 100.000 tolarjev na račun tožnice in z izročitvijo 700 obveznic RS na registrski račun tožnice pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. Tožnica ima pravnomočno priznano še odškodnino na podlagi ZPKri za 207 mesecev političnega zaporništva v višini 7.245.000 tolarjev. Ker pa po določbi 9. člena ZSPOZ skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec, ne more presegati višine 2.000.000 tolarjev, se tožnici prizna še odškodnina v višini 1.000.000 tolarjev, saj ji je bila z zgoraj navedenima odločbama že izplačana odškodnina v višini 1.000.000 tolarjev. Toženka je še navedla, da se po določbi 13. člena ZSPOZ v izreku določena odškodnina tožnici izplača z izročitvijo obveznic.

Tožnica je v tožbi navedla, da je pri izplačilu ugotovila, da ji je bila vzeta odškodnina za izgubo bližnjega - sina. Tožničin sin je dal življenje za samostojno Slovenijo, zdaj pa tožnica kot njegova mati nima pravice do odškodnine za duševne bolečine. Naj se sina izbriše, ker če ni vreden kot ostali za odškodnino, ga tudi ni treba imenovati. Navedla je še, da je oškodovana za dve žrtvi - očeta domobranca po vojni pobite osebe (Teharje 1945) in sina v vojni za Slovenijo 1991. Toženka ji krade pravico do odškodnine, ker da obe žrtvi v en koš, država ji je namreč dala za sina 800.000 tolarjev, kar pa ji toženka krade in ji priznava 2.000.000 tolarjev. Sprašuje se, zakaj ne priznavajo odškodnine za žrtve 1991 ločeno, saj je v slovenski vojni sin izgubil življenje. Za izgubo očeta je bila upravičena, kakor tudi za po vojni vzeto premoženje in trpljenje. Sedaj njena brata dobita skupaj 2.000.000 tolarjev, ona pa samo 1.000.000 tolarjev, 200.000 tolarjev za očeta, sinovih 800.000 tolarjev pa se briše. V vlogi z dne 28. 12. 2005 je še pojasnila, da ne razume, zakaj njen sin ni vreden, ko je dal svoje življenje, da bi mati dobila od države odškodnino, ki so jo določali v prejšnji vladi. Vsi svojci padlih 1991 so imeli te pravice, le njej se krade. Bil je pogumen, da je branil domovino in žrtvoval svoje življenje. Navedla je, da se zato z odločbo ne strinja in smiselno predlagala njeno odpravo.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem upravnem sporu ni prijavil. Tožba ni utemeljena.

Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je toženka navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06), glede tožbenih navedb pa še dodaja: Z ZSPOZ (Uradni list RS, št. 18/01 s spremembami in dopolnitvami) se določa način zagotavljanja sredstev za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja za negmotno škodo ter vrste in višina odškodnin, ki se izplačujejo po tem zakonu (določba 1. člena). Upravičenci do odškodnine po tem zakonu so določeni z zakonom o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 s spremembami in dopolnitvami), z zakonom o popravi krivic (Uradni list RS, št. 70/2005 - UPB2) in z zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (Uradni list RS, št. 49/97) (določba 6. člena). Upravičenec do odškodnine po prejšnjem členu ima pravico do odškodnine v višini, ki mu je priznana s pravnomočno odločbo po določbi 1. odstavka 12. člena tega zakona (določba 7. člena), vendar pa skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec po tem zakonu, ne more presegati višine 2.000.000 tolarjev (določba 9. člena).

Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je toženka po ugotovitvi, da je tožnici že bila določena in izplačana odškodnina na podlagi ZPKri ter ZPPZV91 po odločbi o višini odškodnine, št. ... z dne 17. 6. 2002, v znesku 200.000 tolarjev ter po odločbi o višini odškodnine, št. ... z dne 10. 6. 2003, v znesku 800.000 tolarjev, z izpodbijano dopolnilno odločbo odločila, da tožnici pripada še odškodnina v znesku 1.000.000 tolarjev po sklepu Komisije za izvajanje ZPKri, št. ... z dne 11. 1. 2005. Po zadnje citiranem sklepu tožnici sicer za 207 mesecev političnega zaporništva pripada odškodnina v višini 7.245.000 tolarjev, vendar pa zaradi omejitve zneska odškodnine v višini 2.000.000 tolarjev, ki lahko glede na citirano določbo 9. člena ZSPOZ pripada posameznemu upravičencu, tožnici ne more biti priznana odškodnina v celotnem znesku, temveč le do zneska 2.000.000 tolarjev, kar pa glede na že izplačano odškodnino tožnici pomeni odškodnino v znesku 1.000.000 tolarjev. S tem tožnici ni bila vzeta odškodnina za smrt sina, padlega v vojni za Slovenijo 1991, kot to tožnica zmotno meni, saj je bila ta odškodnina, do katere je tožnica kot mati umrlega v vojni za Slovenijo 1991 upravičena, določena v posebnem postopku na podlagi določb ZPPZV91 in je bila tožnici po podatkih spisa tudi že izplačana v z odločbo določenem znesku 800.000 tolarjev, ji pa zaradi zakonske omejitve skupnega zneska vseh treh priznanih odškodnin ne more biti izplačana v celoti odškodnina, ki ji pripada na podlagi priznanega statusa politične zapornice po določbah ZPKri, torej statusa, ki se nanaša neposredno nanjo. Tožnica bo tako tudi prejela skupni znesek odškodnine v višini 2.000.000 tolarjev (200.000 tolarjev za tožničin status otroka po vojni pobite osebe + 800.000 tolarjev za tožničin status matere padlega v vojni za Slovenijo 1991 ter 1.000.000 tolarjev za tožničin status politične zapornice) kot njena brata.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba toženke pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je ZUS-1 uporabilo na podlagi prehodne določbe 2. odstavka 105. člena ZUS-1.