Jedro

Če je vsaki pravdni stranki dana zakonska možnost, da se lahko opredeli do ugotovitev izvedencev, pravdni stranki ne sme biti odvzeta pravica do izjave v primeru, ko sodišče ne izvede dokaza z izvedencem in samo ugotavlja dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje izvedenca.

Potreba po izvedencu ni podana le zaradi ugotovitve spornih dejstev, ki so vezani na strokovna vprašanja s področja medicine, marveč tudi zato, da se konkretizirajo pravni standardi, ki veljajo v procesu zdravljenja in lahko vplivajo na odločitev sodišča glede odgovornosti tožene stranke. Gre za uporabo pravnih standardov, ki se nanašajo na strokovno in poklicno vedenje ali ravnanje in ki dajejo odgovor, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v stroki in poklicu, o katerih pa lahko da odgovor le izvedenec in ne sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišču prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožnici 40.000,00 EUR in pravdne stroške (točka I) ter še odločilo, da je tožnica dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 262,60 EUR (točka II) in stranskemu intervenientu 10,00 EUR (točka III).

2. Tožnica izpodbija sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve pravil postopka. Dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno, ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem. Sodišče prve stopnje nima potrebnega strokovnega znanja, da bi lahko ugotovilo na podlagi zdravstvene dokumentacije, da tožnica ni okužena z virusom cx 10. Postavljenih je bilo več diagnoz, vendar je končna diagnoza še vedno odprta, čeprav zdravniki zaposleni pri toženi stranki zatrjujejo, da okužba pri tožnici ne obstaja. Odgovor na vprašanje ali je tožnica okužena z virusom cx 10, bi lahko dal le izvedenec medicinske stroke, zato je prvo sodišče ta dokazni predlog tožnice nezakonito zavrnilo. Sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo različnih izpovedb dr. F. P. in dejstva, da ni sproti pisal zdravstvene dokumentacije, ob tem, da je tožnica zdravstveno dokumentacijo prejela šele po nekaj letih. Izvedenec medicinske stroke bi lahko podal strokovno mnenje v zvezi z izdelavo zdravstvene dokumentacije, ali je takšen način dela običajen in ali so obstajali utemeljeni razlogi, da tožena stranka zdravstvene dokumentacije ni izročila tožnici že ob prvi zahtevi. Izvedenec bi lahko podal strokovne odgovore tudi na vprašanja; ali so zdravstvene težave tožnice pred hospitalizacijo vzročno povezane z zdravstvenimi težavi, ki jih tožnica zatrjuje, in ali so posledica okužbe v času zdravljenja na Infekcijski kliniki, ali je zdravstveno osebje ravnalo v skladu s pravili preventivne zaščite, saj je tožnica trdila, da je dr. F. P. pri pregledih tožnice uporabljal lopatko, ne da bi si predhodno razkužil roke z razkužilom, enako neskrbno pa je ravnalo tudi drugo zdravstveno osebje. Ob sprejetju na kliniko je bila tožnica sprejeta brez posebnosti, infekcija pa je nastopila v času zdravljenja, kar potrjuje zapis na temperaturnem listu „občutek zateklega mehkega neba“, zato so nerazumljive navedbe dr. F. P., ki je v temperaturnem listu zapisal, da so navedene težave posledica nevroloških motenj. Tudi zapis dr. F. P. z dne 28. 6. 2002 „inter. inf.“ potrjuje zapis infekcije v času hospitalizacije. Dr. B. je v diagnozi zapisala vnetje žrela, kar pa še ne pomeni, da mehurčkov ni. Dr. N. I. je izpovedal, da bi morali zdravniki zaposleni pri toženi stranki izvesti antivirusno terapijo, vendar prvo sodišče njegove izpovedbe neutemeljeno ni upoštevalo. Zdravniki zaposleni pri toženi stranki, ki so zdravili tožnico, niso postavili diagnoze, izostala pa je tudi pojasnjevalna dolžnost, pri čemer dr. P. ni izvedel analize na viruse coxsackie A 1– 10, 16 in 22, ki bi lahko potrdili obstoj virusne okužbe pri tožnici.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožnica zatrjuje, da je tožena stranka odgovorna za tožničino nepremoženjsko škodo; ker je tožnica v času hospitalizacije od 12. 4. 2002 do 24. 4. 2002 zaradi nevestnega dela zdravnikov in zdravstvenega osebja tožene stranke dobila virusno vnetje z virusom coxsackie 10 (1), ker zdravniki tožene stranke niso postavili diagnoze, ker so opustili pojasnjevalno dolžnost in ker so tožnico neustrezno zdravili.

5. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen Zakona o pravdnem postopku (2)). Prvo sodišče je zavrnilo dokazni predlog z izvedencem iz razloga, ker bi izvedenec moral pregledati iste listine in prebrati enako vsebino, kot jo je prvo sodišče, pri čemer po mnenju prvega sodišča ni mogoče, da bi bil odgovor drugačen, kot ga je ugotovilo, in sicer, da tožnica ni dokazala okužbe z virusom cx 10, saj takšna okužba z virusom tudi ni bila laboratorijsko dokazana (3). Prvo sodišče je na podlagi vpogleda v zdravstveno dokumentacijo in knjigo Infekcijske bolezni prof. dr. M. M. G. in prof. dr. A. R. M. (4) štelo, da razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, zato je zavrnilo dokazni predlog tožnice, da se postavi izvedenec medicinske stroke.

6. Prvo sodišče je poglobljeno pristopilo k reševanju zapletenih vprašanj s področja medicine in samo ugotavljalo dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje izvedenca medicinske stroke. Ker so bila ta dejstva med pravdnima strankama sporna, bi moralo prvo sodišče v okviru odprtega sojenja že pred izdajo sodbe pravdni stranki in stranskega intervenienta (5) seznaniti s svojimi ugotovitvi in jim na ta način omogočiti, da se o teh ugotovitvah prvega sodišča izjavijo. ZPP dopušča vsaki pravdni stranki, da se izjavi o ugotovitvah izvedenca, da mu zastavi dodatna vprašanja, lahko pa tudi predlaga, da drug izvedenec izdela izvedeniško mnenje, če izkaže, da so v mnenju pomanjkljivosti in nasprotja, ki jih ni moč odpraviti (glej tretji odstavek 254. člena ZPP). Če je vsaki pravdni stranki dana zakonska možnost, da se lahko opredeli do ugotovitev izvedencev, pravdni stranki ne sme biti odvzeta pravica do izjave v primeru, ko sodišče ne izvede dokaza z izvedencem in samo ugotavlja dejstva za katera je potrebno strokovno znanje izvedenca. Ker sodišče prve stopnje ni postopalo na tak način, je bila sodba za pravdni stranki presenečenje, saj jima ni bila dana možnost do izjave glede rezultatov dokazovanja (prvi odstavek 5. člena ZPP), zato je prvo sodišče s takšnim postopanjem kršilo načelo kontradiktornosti postopka, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je bilo treba sodbo razveljaviti že iz navedenega razloga.

7. Sodišče prve stopnje je s pomočjo strokovne literature pridobilo obširno strokovno znanje, s katerim bo lahko lažje presodilo (razumelo) sporna strokovna vprašanja vezana na obstoj elementov odškodninske odgovornosti, kar pa še ni utemeljen razlog za zavrnitev dokaznega predloga tožnice, da se postavi izvedenec. Različne izpovedbe izvedenih prič zdravnikov, sporni zapisi v zdravstveni dokumentaciji, zatrjevane opustitve v postopku laboratorijskih preiskav, diagnosticiranja in zdravljenja tožnice, zahtevajo odgovore, ki jih lahko poda le izvedenec, ki ima ustrezno strokovno znanje. Ker pa gre za zapletena strokovna vprašanja s področja medicine, je izvedenec nujno potreben, ob tem, da bo moral imeti visoke strokovne in moralne kvalitete, da bo izdelal strokovno nevtralno izvedeniško mnenje. Ker je prvo sodišče neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnice, je tudi na ta način kršilo načelo kontradiktornosti postopka.

8. Potreba po izvedencu v tej pravdi ni podana le zaradi ugotovitve spornih dejstev, ki so vezani na strokovna vprašanja s področja medicine, marveč tudi zato, da se konkretizirajo pravni standardi, ki veljajo v procesu zdravljenja in lahko vplivajo na odločitev sodišča glede odgovornosti tožene stranke. Gre za uporabo pravnih standardov, ki se nanašajo na strokovno in poklicno vedenje ali ravnanje in ki dajejo odgovor, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v stroki in poklicu, o katerih pa lahko da odgovor le izvedenec in ne sodišče (6). Izvedenec se bo moral opredeliti: do različnih izpovedb zdravnikov in tožnice ter jih glede na medicinsko dokumentacijo s strokovnega stališča komentirati, pojasniti nejasnosti v zvezi s posameznimi zapisi v zdravstveni dokumentaciji, komentirati način in čas izdelave dokumentacije, pojasniti ob upoštevanju strokovnih kriterijev razloge za nepravočasno izročitev dokumentacije tožnici ter ali so izkazane opustitve v procesu zdravljenja tožnice in v procesu pojasnjevalne dolžnosti, ki so v vzročni zvezi s škodnimi posledicami. Na tožeči stranki je dokazno breme, da prepričljivo dokaže protipravnost ravnanja tožene stranke in vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in škodno posledico, če bo tožnici to uspelo dokazati, bo na podlagi obrnjenega dokaznega bremena na toženi stranki dokazno breme, da dokaže, da za škodni dogodek ni odgovorna.

9. Sodišče prve stopnje mora na podlagi prvega odstavka 362. člena ZPP v novem postopku postaviti izvedenca ustrezne medicinske stroke, kateremu mora zastaviti podrobna vprašanja na katera je (le) okvirno že opozorilo pritožbeno sodišče. 10. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje zadevo v novo sojenje (prvi odstavek 354.člena ZPP).

11. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju cx 10. (2) V nadaljevanju ZPP.

(3) Glej osmi in deveti odstavek na strani 26 sodbe.

(4) Glej stran 27 sodbe.

(5) V nadaljevanju pravdni stranki.

(6) Primerjaj Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, točka12 stran 478.