Jedro

V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. členom ZPP mora stranka, razen če izkaže, da ima sama opravljen pravniški državni izpit, pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 8. 3. 2018 je sodišče prve stopnje zavrglo tožničin (z vlogo z dne 27. 1. 2018 podan) predlog za revizijo predmetnega pravdnega postopka (pravnomočno končanega s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1173/2017 z dne 10. 1. 2018).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica. Poudarja, da, ker naj bi bilo veliko nepravilnosti, sodbo izpodbija v celoti, kot tudi, da sodišče ni upoštevalo dokazil o njenem zdravstvenem stanju ter dokazov (izvidov), ki jih je priložila na sodišču v Črnomlju. Če so dokazila na sodišču, ni smiselno, da jih znova in znova prilaga. Ne gre za revizijo, ampak za odškodninsko tožbo. Navaja, da naj bi se na sodišču v Črnomlju dogajalo veliko nepravilnosti in malomarnosti, saj je bil sodnik A. A. že izločen iz tega sojenja, a kljub temu obravnava ta primer. Opaža, da dokler ni krvi, sodišče ne bo ukrepalo, mogoče pa tudi takrat ne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakaj je potrebno tožničino (v vlogi z dne 27. 1. 2018 podano) „pritožbo“ zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1173/2017 obravnavati (v smislu določb ZPP,1 ki so glede tega instituta veljale do uveljavitve novele ZPP-E2) kot predlog za revizijo3 (oziroma izredno pravno sredstvo), je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje.4 Katera s strani tožnice predložena dokazila o njenem zdravstvenem stanju in zakaj bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o omenjenem predlogu upoštevati, ni (po)jasn(jen)o. Slednje je tožničin predlog z izpodbijanim sklepom kot nedovoljen zavrglo. Opustitev predložitve, ki ga v tem oziru očita tožnici, pa se nanaša na dokazila o tem, da je bil predlog vložen s strani subjekta, ki ga po zakonu lahko (sam) vloži. V skladu s tretjim in četrtim odstavkom 86. členom ZPP mora stranka, razen če izkaže, da ima sama opravljen pravniški državni izpit, pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati po pooblaščencu, ki je odvetnik. V nasprotnem primeru sodišče prve stopnje (kot je to5 pravilno storilo tudi v konkretnem primeru) v skladu s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP z njene strani vloženo izredno pravno sredstvo (natančneje revizijo) kot nedovoljeno zavrže.6

5. Kot je razvidno iz sklepa sodišča prve stopnje z dne 2. 12. 2013 (l. št. 15 - 17 predmetnega spisa), je bil tožničin predlog za izločitev sodnika A. A. (kot neutemeljen) zavrnjen, a zadeva nato kljub temu v odločanje dodeljena drugemu sodniku (sodnici). Pritožbena trditev, da je bil omenjeni sodnik izločen, v zakonskem smislu (glej 72. in naslednje člene ZPP) ne drži. Zato ni razvidno (niti tega ne uspe pojasniti pritožnica), zakaj naj bi bila ponovna dodelitev zadeve njemu nepravilna. Ostale pritožbene navedbe pa se očitno nanašajo na samo vsebino predmetne pravdne zadeve, zaradi česar za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa (ki je procesne narave) niso relevantne.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (relevantni) in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Uradni list RS, št. 10/2017. 3 Pravilno predlog za dopustitev revizije. 4 Glej predvsem 2. in 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 Na podlagi ugotovitve (glej 6. in 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da tožnica, ki je vlogo podala sama, ni predložila dokazila o opravljenem državnem pravniškem izpitu. 6 Glej A. Galič, Pravdni postopek : Zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), GV Založba in Uradni list, 2005, prva knjiga, str. 381 - 383, kot tudi pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 26. 6. 2002.