Jedro

Tožeča stranka je pravna oseba, zato nima pravdne sposobnosti in jo zastopa njen zakoniti zastopnik (78. čl. ZPP). Slednji pa lahko opravlja pravdna dejanja v imenu stranke sam ali po pooblaščencu (1. odst. 79. čl. ZPP). Iz navedenih določb izhaja, da je zakoniti zastopnik tisti, ki podeli pooblastilo za zastopanje.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in postopek ustavilo. V obrazložitvi je navedlo, da odvetnik G.G., ki se je skliceval na pooblastilo za zastopanje tožeče stranke, ni izkazal, da bi ga za zastopanje pooblastil zakoniti zastopnik tožeče stranke – direktor.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po odvetniku G.G. vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagala njegovo razveljavitev. Trdi, da se je sodišče prve stopnje že pri izdaji sklepa z dne 30.1.2007 zmotno oprlo na 3. odst. 87. čl. ZPP. Ta določba pravi, kdo je kvalificirana oseba za zastopanje pred okrožnim sodiščem in odvetnik je gotovo kvalificirana oseba po navedeni zakonski določbi. Utemeljena pa ni odločitev niti na podlagi 4. odst. 98. čl. ZPP, saj je pooblaščenec imel pooblastilo in je slednjega sodišču ob vložitvi tožbe tudi predložil. Kvečjemu je šlo za pomanjkljivosti v pooblastilu, ki pa jih je tekom postopka mogoče odpraviti. Zato ni dopustno šteti, kot da pooblastila enostavno ni.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je pravna oseba, zato nima pravdne sposobnosti in jo zastopa njen zakoniti zastopnik (78. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Slednji pa lahko opravlja pravdna dejanja v imenu stranke sam ali po pooblaščencu (1. odst. 79. čl. ZPP). Iz navedenih določb izhaja, da je zakoniti zastopnik tisti, ki podeli pooblastilo za zastopanje. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da odvetnik, ki je vložil tožbo v imenu tožeče stranke, kljub pozivom sodišča z opozorilom na posledice, ni predložil pooblastila, iz katerega bi bilo razvidno, da ga je za zastopanje pooblastil zakoniti zastopnik tožeče stranke; po pozivu je predložil pooblastilo za zastopanje (priloga A 8), ki ga je kot pooblastitelj podpisal G.Z., čeprav je v pooblastilu samem kot direktor navedena druga oseba. Glede na to je sodišče prve stopnje tožbo utemeljeno zavrglo (4. odst. 98. čl. ZPP). Pri celotni stvari ne gre za to, kar izpostavlja pritožnik, in sicer, da je odvetnik, ki je v obravnavanem primeru vložil tožbo, kvalificirana oseba za zastopanje pred okrožnim sodiščem; ravno tako pa ni utemeljeno pritožnikovo pričakovanje, da ga bo sodišče vedno znova in nadalje pozivalo k odpravi pomanjkljivosti v zvezi s pooblastilom, če je to enkrat že storilo.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.