Jedro

Tožnica je tako v odgovoru na poziv na izjasnitev pred izdajo izpodbijane odločbe, kot tudi v tožbi utemeljeno opozarjala, da lahko sodišče v postopku razveze zakonske zveze, hkrati s samo razvezo zakonske zveze, odloča tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca. Glede tega tožbenega ugovora sodišče ugotavlja, da tožena stranka v konkretnem primeru, ko je tožba že vložena in že razpisana glavna obravnava, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, katera okoliščina po njenem mnenju kaže na dejstvo, da je tožničina prošnja za odobritev BPP očitno nerazumna, glede na določbo 98. člena DZ v zvezi z določbo tretjega odstavka 85. člena ZNP-1. Kjer je izrecno določeno, da sodišče s sklepom iz prejšnjega odstavka odloči tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca, če je bil v postopku tak predlog podan. Posledično je ostala izpodbijana odločba očitno nezadostno obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 443/2023 z dne 27. 6. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem (v nadaljevanju: tožena stranka) je z izpodbijano odločbo št. Bpp 443/2023 z dne 27. 6. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), iz razloga po tretjem odstavku 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zavrnilo vlogo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je ta vložila dne 21. 6. 2023. 2. V obrazložitvi odločbe je tožena stranka navedla, da je tožnica dne 21. 6. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP za zastopanje na prvi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. II N 923/2022. K prošnji je priložila vabilo na narok za dne 29. 6. 2023 ob 10.30 uri. Tožena stranka je tožnico pozvala, da prošnjo dopolni in se opredeli do dejstva, da za uspešno končanje razveznega postopka zadostuje že vložitev predloga na razvezo zakonske zveze, saj se v konkretnem postopku po njeni oceni odloča zgolj o razvezi zakonske zveze. Razvezni postopek poteka v skladu z Družinskim zakonikom (v nadaljevanju: DZ) in Zakonom o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in po določbah teh zakonov zadostuje, da se za razvezo zakonske zveze dokaže njena nevzdržnost ne glede na vzrok (89. člen DZ). Zadostuje torej, da se sodišče na naroku prepriča, da je zakonska zveza nevzdržna za tistega zakonca, ki razvezo zahteva in prisotnost odvetnika na naroku ne vpliva na uspešno končanje razveznega postopka. Ravno tako je bila tožnica pozvana, da pojasni, zakaj je dne 6.12. 2022 umaknila že odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji v zadevi opr. št. II N 923/2022 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, vsled česar je bil nato dne 14. 12. 2022 izdan sklep o umiku. Seznanjena je bila, da je odobritev BPP za zastopanje v postopku razveze, ko se ne odloča o koristih mladoletnih otrok, nerazumna in bo njena prošnja iz tega razloga zavrnjena.

3. Tožnica je preko pooblaščene odvetnice odgovorila, da ima pravico do pravne pomoči in do zastopanja po odvetniku in ji ta pravica ne sme biti odvzeta ali omejena zato, ker nima mladoletnih otrok in denarja, da bi si lahko plačala odvetnika. Drugače bi bila v neenakopravnem položaju, ker ima predlagatelj, ki je sprožil predmetni postopek odvetnika, ki ga bo zastopal tudi na naroku dne 29. 6. 2023, ko bosta oba udeleženca tudi zaslišana. Po mnenju tožnice za uspešno končanje postopka razveze zakonske zveze ne zadostuje že vložitev predloga enega zakonca, saj v takem primeru zakon ne bi predpisoval posebnega postopka razveze zakonske zveze pred sodiščem, sodišče ne bi zasliševalo udeležencev, udeleženci ne bi imeli pravice odgovarjati na predlog, podajati svojih dokazov, ne bi imeli nobenega pravnega sredstva, ipd. in bi za razvezo zadoščala pisna izjava enega od zakoncev, da je zakonska zveza nevzdržna in sodelovanje v takšnih postopkih s strani drugega zakonca ne bi bilo potrebno. Sploh pa je v konkretnem primeru, ko razveza zakonske zveze posledično vpliva tudi na bivanje in zaposlitev tožnice v Sloveniji, potrebno zastopanje tudi zato, ker je tožnica s strani sodišča že prejela poziv, da naj sporoči podatke za vročanje, saj naj njen naslov v Brežicah, kjer ima prijavljeno začasno prebivališče in kjer dejansko tudi živi in dela, po prepričanju sodišča ne bi bil ustrezen in jo je sodišče opozorilo, da bo vročalo sodna pisanja z objavo na oglasni deski. Glede že odobrene BPP, katero je tožnica umaknila na prigovarjanje in zaradi zavajanja s strani nepooblaščenih oseb, meni, da na predmetno prošnjo in postopek to ne sme vplivati, saj se šteje zaradi umika, kot da vloga ne bi bila vložena.

4. V obrazložitvi odločbe tožena stranka citira prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP. V konkretnem primeru gre za dodelitev BPP za zastopanje v postopku razveze zakonske zveze, v katerem se ne odloča o vprašanjih v zvezi z otroki. Odloča se zgolj o razvezi zakonske zveze. Razvezni postopek poteka v skladu z določbami DZ in Zakonom o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). Po določbah teh zakonov zadostuje, da se dokaže nevzdržnost zakonske zveze, ne glede na vzrok (98. člen DZ). Glede na to, da je sklenitev in razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika zadostuje, da se sodišče v dokaznem postopku prepriča, da je zakonska zveza nevzdržna za enega od zakoncev. V konkretnem primeru predlagatelja postopka, ki želi razvezati sklenjeno zakonsko zvezo s tožnico, kar pomeni, da je za razvezo dovolj njegova ocena, da zakonske zveze ne more oziroma ne želi več ohranjati in da torej vztraja pri predlogu, v katerem zatrjuje nevzdržnost zakonske zveze. Da bi bilo za odločitev sodišča v konkretnem primeru potrebno kaj več, iz listin v spisu ne sledi. Sodni postopek razveze torej ni zapleten in bo v postopku tožnica lahko sama zavarovala svoje pravice in interese, saj je že podala odgovor na navedbe predlagatelja, kot je to pooblaščenka tožnice navedla v odgovoru dne 27. 6. 2023, ravno tako pa sodišče, ki bo obravnavalo zadevo ne bo dovolilo postavljanje neprimernih in neprijetnih vprašanj. Vprašanja glede bivališča tožnice in njene zaposlitve pa se ne bodo reševala v konkretnem postopku, za katerega prosilka prosi BPP. Po oceni organa odvetnica v odgovoru z dne 27. 6. 2023 ni navedla nobenega relevantnega razloga, zakaj gre prosilki BPP tudi za zastopanje v razveznem postopku, zato je prošnjo tožnice, kot nerazumno zavrnil (pri tem se sklicuje na sodno prakso opr. št. I U 460/2018).

5. Tožnica vlaga tožbo zoper izpodbijano odločbo iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje ter ji naloži v plačilo vse stroške postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Meni, da izpodbijana odločba ne opredeljuje nobenega konkretnega razloga nerazumnosti, ali pojasnila, kako ga naj bi sodišče ugotovilo, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, posledično pa je podana bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). V izpodbijanim sklepu je zmotno uporabljen 24. člen ZBPP, saj je skladno s tem členom mogoče prošnjo zavrniti v primeru očitne nerazumnosti, česar pa izpodbijana odločba ni ugotovila, ampak se je ukvarja s vsebinsko presojo zadeve, kar pa presega preizkus, ki se po ZBPP opravi pri odločanju o dodelitvi BPP. Tožnica poleg tega meni, da njena prošnja ni očitno nerazumna. Izpodbijana odločba ne naslanja svoje ugotovitve o nerazumnosti na nobenega od kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ampak ocenjuje, da bo tožnica sama lahko zavarovala svoje pravice in interese, saj je že podala odgovor na navedbe predlagatelja, in ker postopek (razveze) naj ne bi bil zapleten. Okrožno sodišče v Mariboru je v zadevi opr. št. II N 923/2022 razpisalo narok, na katerega je vabilo obe stranki. Že zato očitno ne gre za enostavno zadevo in je potrebna zaprošena pravna pomoč tožnici, in se zadeva tudi zato razlikuje od zadeve opr. št. I U 460/2018. Po mnenju tožnice so zmotni tudi zaključki tožene stranke, da za uspešno končanje postopka razveze zakonske zveze zadostuje že vložitev predloga enega zakonca. Če bi bilo to res, zakon ne bi predpisoval posebnega postopka razveze zakonske zveze pred sodiščem, sodišče ne bi zasliševalo udeležencev, udeleženci ne bi imeli pravice odgovarjati na predlog, podajati svojih dokazov, ne bi imeli nobenega pravnega sredstva. Vprašanje prenehanja zakonske zveze je za tožnico zelo pomembno, saj gre za temeljna vprašanja tako na osebnostnem kot na premoženjskem področju. Pri razvezi zakonske zveze, ki jo obravnava zadeva opr. št. II N 923/2022, gre tudi za spor z mednarodnim elementom. DZ vsebuje več institutov, ki jih skladno s 85. členom ZN-1 tekom nepravdnega postopka o razvezi zakonske zveze lahko predlaga katerakoli stranka in o katerih odloča sodišče hkrati z izdajo sklepa o razvezi. Določilo tretjega odstavka 85. člena ZNP-1 namreč določa, da hkrati s sklepom o razvezi sodišče odloči tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca, če je bil v postopku takšen predlog podan. Možnost kumulacije oziroma nasprotnega predloga za preživljanje zakonca in stanovanjskega varstva, vse znotraj nepravdnega postopka po predlogu za razvezo zakonske zveze, je novost ZNP-1, ki jo starejša sodna praksa ni upoštevala (tudi ne zadeva opr. št. I U 460/2018). Brez zastopanja po odvetniku bo tožnica v izrazito slabšem položaju, saj procesnih in materialnih možnosti znotraj postopka razveze zakonske zveze sploh ne pozna niti jih kot laik in tuj državljan ni zmožna sama ugotoviti ali razumeti in še manj uveljaviti. Vsega tega izpodbijana odločba ne upošteva, zato je po mnenju tožnice nepravilna in nezakonita.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. Izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni in objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Izpodbijana odločba temelji na prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP. Pri presoji dodelitve BPP se namreč kot pogoji za dodelitev BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

9. Tožnica v tožbi utemeljeno uveljavlja, da se odločbe ne da preizkusiti in da zadeva, za katero je vložila prošnjo za dodelitev BPP, ni očitno neutemeljena. Pri tem v predmetnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP v postopku razveze zakonske zveze in da je bil v postopku razpisan narok na glavno obravnavo na katerega je vabljena tožeča stranka, med strankama ni sporno.

10. Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da je prošnja očitno nerazumna, ker je po oceni organa pričakovanje tožnice očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pri tem se organ sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. I U 460/2018 z dne 10. 4. 2018, ki je obravnavala vprašanje upravičenosti do BPP v postopku razveze zakonske zveze po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) in ZNP1. Določilo 65. člena takrat veljavnega ZZZDR2 je določal, da sme, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, vsak zakonec zahtevati njeno razvezo. Sedaj določata postopke DZ in ZNP-1. DZ v prvem odstavku 98. člena vsebuje enako določbo, kot je bila določba v 65. členu ZZZDR. Določa pa DZ tudi pravila glede določanja preživnine in stanovanjskega varstva ob razvezi. Preživnino lahko razvezani zakonec zahteva v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze (prvi odstavek 100. člen DZ). Glede stanovanjskega varstva DZ in ZNP-1 ne predvidevata posebne tožbe. Nadalje, v tretjem odstavku 85. člena ZNP-1 je izrecno določeno, da sodišče s sklepom iz prejšnjega odstavka3 odloči tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca, če je bil v postopku tak predlog podan.

11. Tožnica je tako v odgovoru na poziv na izjasnitev pred izdajo izpodbijane odločbe, kot tudi v tožbi utemeljeno opozarjala, da lahko sodišče v postopku razveze zakonske zveze, hkrati s samo razvezo zakonske zveze, odloča tudi o preživljanju zakonca in o ureditvi stanovanjskega varstva zakonca. Glede tega tožbenega ugovora sodišče ugotavlja, da tožena stranka v konkretnem primeru, ko je tožba že vložena in že razpisana glavna obravnava, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, katera okoliščina po njenem mnenju kaže na dejstvo, da je tožničina prošnja za odobritev BPP očitno nerazumna, glede na določbo 98. člena DZ v zvezi z določbo tretjega odstavka 85. člena ZNP-1. V izpodbijani odločbi se je tožena stranka le pavšalno sklicevala na določbe ZNP, pri čemer ni povedala na katero konkretno določbo se sklicuje niti ni upoštevala, da je v času njenega odločanja (in trajanja postopka razveze tožničine zakonske zveze) ZNP že prenehal veljati in je veljal ZNP-1. 12. Posledično je ostala izpodbijana odločba očitno nezadostno obrazložena, zaradi česar se je ne da preizkusiti. V zvezi s tem sodišče poudarja, da mora biti obrazložitev odločbe upravnega organa skladna z določbo 214. člena ZUP, ki se v postopkih odločanja o upravičenosti do BPP uporablja na podlagi določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP. Ta določa, da mora obrazložitev odločbe obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Stranka v postopku ima pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določen način. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, ji ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo in so zagotovljena pravna sredstva le navidezna.4 Ustrezna obrazložitev odločbe pa je zaradi zahteve po pravnem varstvu stranke še posebej pomembna v primeru, ko organ njeni zahtevi ne ugodi. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

13. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi storjena bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, zato je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo tožena stranka morala ugotovljeno kršitev odpraviti in o zadevi ponovno odločiti v roku 30 dni od prejema sodbe. Pri tem je vezana na stališča sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

14. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K točki II. izreka:

15. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v upravnem sporu zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za davek na dodano vrednost. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 ZNP je veljal do 14. 4. 2019. 2 ZZZDR je veljal do 14. 4. 2019. 3 Določilo 2. odstavka 85. člena ZNP-1 določa: "Če sodišče predlogu za razvezo ali razveljavitev ali neobstoj zakonske zveze ugodi, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o stikih zakoncev s skupnimi otroki." 4 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 248/2002, z dne 10. 11. 2004.