Up-222/03 - 5

11. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 27. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1257/2002 z dne 5. 3. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavnemu pritožniku je za čas od 28. 1. 1942, ko je z družino iz izgnanstva v Srbiji prebežal v Ljubljano, priznan status žrtve vojnega nasilja - begunca. Zoper tako odločbo je vložil tožbo na Upravno sodišče in, ko tam ni uspel, še pritožbo na Vrhovno sodišče, uveljavljajoč svoje stališče, da mu (tudi) za čas od 28. 1. 1942 pripada status žrtve vojnega nasilja - izseljenca, ker da mu tak status zaradi prebega iz izseljeništva ni prenehal. Ko je Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo, vlaga zoper to zavrnilno sodbo ustavno pritožbo.

2.Pritožnik trdi, da mu je z izpodbijano sodbo kršena človekova pravica iz 2. člena Ustave (načela pravne države) ter načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Meni namreč, da zaradi tega, "ker se ni do konca podredil ukrepu okupacijskih oblasti in bil do konca vojne tam, kamor so ga (z družino) pregnali", ne sme biti v slabšem položaju. Pripominja, da so njegova brata in sestra, ki so med vojno doživljali enako usodo z njim, pridobili status izseljenca tudi za čas od 27. 1. 1942 do konca vojne, ki so ga kot on preživeli v Ljubljani; tudi zato se čuti diskriminiranega.

3.Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njegovi pritožbi ugodi in odločbo o njegovem statusu spremeni tako, da mu bo priznan status izseljenca.

B.

4.Z ustavno pritožbo je mogoče izpodbijati posamičen akt le, če pritožnik meni in zatrjuje, da mu je z njim kršena katera od človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Člen 2 Ustave ne vsebuje takih pravic oziroma svoboščin, zato zgolj s sklicevanjem nanj (na primer na načela pravne države) ustavne pritožbe ni mogoče utemeljevati.

5.Načelo o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) se v primeru izpodbijanja sodnega akta konkretizira v pravici do enakega (sodnega) varstva pravic (22. člen ustave). Ta pravica bi bila lahko pritožniku kršena, ko bi Vrhovno sodišče - ali morda Upravno sodišče - v drugih svojih odločitvah uveljavljalo stališče, da gre izseljencu, ki iz izseljenstva prebegne, še naprej status izseljenca ali da beguncu, ki je prebegnil iz izseljenstva, ne pripada status begunca, pač pa status izseljenca. Česa takega pa pritožnik ne trdi in tudi ne dokazuje, kar bi moral, če naj bi upravičil obravnavanje svoje ustavne pritožbe. Dejstvo, da so njegovi brata in sestra dosegli drugačno upravno odločbo o njihovem statusu, na kar se ustavni pritožnik sklicuje, še ničesar ne pove o tem, da bi bila izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča v nasprotju s siceršnjo (njegovo) sodno prakso ali da bi mu kako drugače kršila pravico do enakega varstva pravic.

6.Preizkus ustavne pritožbe je pokazal, da v njej zatrjevane kršitve človekove pravice očitno ni, zato je ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan