Jedro

Sodišče lahko plačilo sodne takse odloži tudi za daljše obdobje (kot 24 mesecev), če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Ker sta se stranki v sodni poravnavi dogovorili še za dodaten rok 3 mesecev po 1. 7. 2026, v katerem bi lahko dogovorili pogoje in način prodaje, so po presoji pritožbenega sodišča podani pogoji (izjemne okoliščine) za določitev daljšega obdobja odloga plačila sodne takse, in sicer do 31. 12. 2026.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v III. točki izreka spremeni tako, da se plačilo sodne takse odloži do 31. 12. 2026, sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v I., II. in nespremenjenem delu III. točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep Okrajnega sodišča na Jesenicah opr. št. N 17/2020 z dne 24. 6. 2020 razveljavi (I. točka izreka sklepa), da je predlagateljica dolžna plačati sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v znesku 516 EUR na račun Okrožnega sodišča v Kranju (II. točka izreka sklepa), in da se plačilo sodne takse v višini 516 EUR odloži za štiriindvajset (24) mesecev od pravnomočnosti tega sklepa (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje predlagateljica. Navaja, da je bila s sklepom z dne 24. 6. 2020 (ki je bil razveljavljen v I. točki izreka izpodbijanega sklepa) oproščena plačila sodnih taks. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je ugotovilo, da je s sklenjeno sodno poravnavo predlagateljica pridobila premoženje, tako da je sodno takso dolžna plačati. Kot izhaja iz sklenjene sodne poravnave, se nepremičnina ne bo prodala vsaj do konca OŠ izobraževanja mld. A. oz. do 1. 7. 2026, če bo mld. A. šolanje uspešno zaključila. Glede na to je očitno, da predlagateljica v roku 24 mesecev ne bo pridobila premoženja, da bi bila sodno takso sposobna plačati. Gre za negotovo dejstvo, saj ni jasno, ali se bo nepremičnina sploh prodala, kdaj se bo prodala in za kakšno kupnino. V tej fazi se premoženjsko stanje predlagateljice še ni spremenilo. V vsakem primeru pa je predlagateljica skladno z določbo tretjega odstavka 10. člena ZST-1 oproščena plačila sodnih taks.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in četrtega odstavka 15. člena ZST-1, saj je ugotovilo, da sta se predlagateljica in nasprotni udeleženec v tem postopku delitve solastnine v sodni poravnavi dogovorila, da se njuno solastno premoženje razdruži tako, da se nepremičnine prodajo, kupnina pa se razdeli med udeleženca skladno z njunima solastniškima deležema (vsak do 1/2). Navedeno po presoji sodišča prve stopnje pomeni, da bo predlagateljica s prodajo nepremičnin pridobila denarna sredstva in bo lahko plačala sodno takso, pri tem pa ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

5. Sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji odstavek 13. člena ZST-1). Četrti odstavek 15. člena ZST-1 določa, da mora stranka, ki je bila oproščena taks v postopku, če delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi morala biti plačana, če ne bi bila oproščena plačila taks, plačati ta del takse.

6. Drži sicer, da predlagateljica premoženja po sodni poravnavi dejansko, tehnično, v tem trenutku še ni pridobila. Iz zapisa sodne poravnave N 17/2020 na r. št. 56 spisa namreč izhaja, da se v času do 1. julija 2026 oz. do zaključka osnovnega šolanja mld. hčere, nepremičnine ne bodo delile, saj mld. hči potrebuje varen in urejen dom blizu osnovne šole. Kljub temu pa bo predlagateljica premoženje, bodisi v obliki denarnega zneska ali nepremičnine, v prihodnosti pridobila (ob zapadlosti sodne poravnave bo pridobila izvršilni naslov - prim. 20. člen ZIZ), kar je sodišče prve stopnje upoštevalo pri odložitvi roka, t.j. odlogu plačila sodne takse. Delno je to tudi ustrezno storilo, vendar skladno z drugo povedjo drugega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče lahko plačilo sodne takse odloži tudi za daljše obdobje (kot 24 mesecev), če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Ker sta se stranki v sodni poravnavi dogovori še za dodaten rok 3 mesecev po 1. 7. 2026, v katerem bi lahko dogovorili pogoje in način prodaje, so po presoji pritožbenega sodišča podani pogoji (izjemne okoliščine) za določitev daljšega obdobja odloga plačila sodne takse, in sicer do 31. 12. 2026. V tem obdobju bo predlagateljica dolžen znesek sodne takse (mesečen znesek, ki odpade na celotno obdobje, znaša le cca. 16 EUR) lahko tudi prihranila iz kakršnikoli dohodkov brez ogrožanja preživljanja nje in njenih otrok.

7. Delno utemeljeni pritožbi je višje sodišče zato ugodilo tako, da je sklep v III. točki spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), v preostalem pa je pritožbo, ker tudi ni ugotovilo uradno upoštevnih kršitev, zavrnilo in sklep v I., II. in nespremenjenem delu III. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).