Jedro

Sklicevanje sedaj izpodbijane sodbe na razloge razveljavljene sodne odločbe, ki tedaj ne obstoja več, pomeni, da v bistvu sedaj izpodbijana sodba nima razlogov o tako odločilnem dejstvu, kot je višina prisojene odškodnine. Pomanjkanje tovrstnih razlogov pomeni, da takšne sodbe v zvezi z višino prisojene odškodnine ni mogoče preizkusiti (posebno, ko se odškodnina prisoja vedno po okoliščinah v času sojenja). Takšna pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 13 drugega odstavka člena 354 ZPP, kar vselej vodi k razveljavitvi takšne sodne odločbe.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se citirana sodba v izpodbijanem obsegu obsodilnega dela, tedaj glede zneska 300.000,00 SIT prisojene odškodnine in v izreku o pravdnih stroških po uradni dolžnosti razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 1,000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila in mu povrniti pravdne stroške v znesku 192.830,00 SIT "z zakonitimi zamudnimi obrestmi", tožbeni zahtevek, pa da se zavrne v presežku v znesku 700.000,00 SIT.

Pravočasno vložena pritožba tožene stranke izpodbija citirano sodbo sodišča prve stopnje v njenem obsodilnem delu le glede zneska 300.000,00 SIT, tedaj v presežku nad zneskom 700.000,00 SIT prisojene odškodnine tožniku. Pri tem uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga ustrezno spremembo napadene sodbe na pritožbeni stopnji v korist pritožnice.

Tožeča stranka je vložila pritožbeni odgovor, v katerem se zavzema za neuspeh pritožbe tožene stranke.

Pritožbeni pregled zadeve je pokazal: Mimo presoje utemeljenosti pritožbenih trditev je pritožbeno sodišče že na podlagi uradnega pritožbenega preizkusa zadeve z vidika pravilne uporabe materialnega in procesnega prava (drugi odstavek člena 365 Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo procesno kršitev takšne narave, da je potrebna razveljavitev napadene sodbe v izpodbijanem obsegu iz procesnih razlogov.

V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje dovolj skrbno obrazložilo obstoj temelja vtoževane obveznosti tožene stranke (ki ga pritožba ne osporava več), v zvezi z utemeljitvijo višine prisojene odškodnine tožniku pa je v razlogih izpodbijane sodbe le navedlo, da je "povzelo ugotovitve navedene v sodbi opr. štev. P 143/94 z dne 27. 6. 1995". Očitno je tako, da se sklicuje na razloge v zadevi prvič izdane sodbe (red. štev. 14 spisa), ki pa je bila razveljavljena s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 23. 1. 1996 (red. štev. 23 spisa). Sklicevanje sedaj izpodbijane sodbe na razloge razveljavljene sodne odločbe, ki tedaj ne obstoja več, pomeni, da v bistvu sedaj izpodbijana sodba nima razlogov o tako odločilnem dejstvu, kot je višina prisojene odškodnine. Slednja je sedaj tudi predmet pritožbene graje. Pomanjkanje tovrstnih razlogov pomeni, da takšne sodbe v zvezi z višino prisojene odškodnine ni mogoče preizkusiti (posebno, ko se odškodnina prisoja vedno po okoliščinah v času sojenja). Takšna pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 13 drugega odstavka člena 354 ZPP, kar vselej vodi k razveljavitvi takšne sodne odločbe.

Ker je pritožbeno sodišče vezano na obseg izpodbijanja v pritožbenem postopku, je bilo tako dolžno citirano sodbo sodišča prve stopnje zaradi ugotovljenih procesnih hib po uradni dolžnosti razveljaviti le v izpodbijanem obsodilnem delu v presežku nad prisojenih 700.000,00 SIT odškodnine (člen 369 ZPP v zvezi s členom 365/I ZPP).

Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari v izpodbijanem delu je bilo potrebno razveljaviti tudi stroškovno odločitev, saj bo šele ob ponovni odločitvi znan uspeh posamezne pravdne stranke v tej pravdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku člena 166 ZPP.

Obrazložitev

Ob reševanju pritožbe se citirana sodba v izpodbijanem obsegu obsodilnega dela, tedaj glede zneska 300.000,00 SIT prisojene odškodnine in v izreku o pravdnih stroških po uradni dolžnosti razveljavi ter v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku 1,000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila in mu povrniti pravdne stroške v znesku 192.830,00 SIT "z zakonitimi zamudnimi obrestmi", tožbeni zahtevek, pa da se zavrne v presežku v znesku 700.000,00 SIT.

Pravočasno vložena pritožba tožene stranke izpodbija citirano sodbo sodišča prve stopnje v njenem obsodilnem delu le glede zneska 300.000,00 SIT, tedaj v presežku nad zneskom 700.000,00 SIT prisojene odškodnine tožniku. Pri tem uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga ustrezno spremembo napadene sodbe na pritožbeni stopnji v korist pritožnice.

Tožeča stranka je vložila pritožbeni odgovor, v katerem se zavzema za neuspeh pritožbe tožene stranke.

Pritožbeni pregled zadeve je pokazal: Mimo presoje utemeljenosti pritožbenih trditev je pritožbeno sodišče že na podlagi uradnega pritožbenega preizkusa zadeve z vidika pravilne uporabe materialnega in procesnega prava (drugi odstavek člena 365 Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo procesno kršitev takšne narave, da je potrebna razveljavitev napadene sodbe v izpodbijanem obsegu iz procesnih razlogov.

V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje dovolj skrbno obrazložilo obstoj temelja vtoževane obveznosti tožene stranke (ki ga pritožba ne osporava več), v zvezi z utemeljitvijo višine prisojene odškodnine tožniku pa je v razlogih izpodbijane sodbe le navedlo, da je "povzelo ugotovitve navedene v sodbi opr. štev. P 143/94 z dne 27. 6. 1995". Očitno je tako, da se sklicuje na razloge v zadevi prvič izdane sodbe (red. štev. 14 spisa), ki pa je bila razveljavljena s sklepom Višjega sodišča v Mariboru z dne 23. 1. 1996 (red. štev. 23 spisa). Sklicevanje sedaj izpodbijane sodbe na razloge razveljavljene sodne odločbe, ki tedaj ne obstoja več, pomeni, da v bistvu sedaj izpodbijana sodba nima razlogov o tako odločilnem dejstvu, kot je višina prisojene odškodnine. Slednja je sedaj tudi predmet pritožbene graje. Pomanjkanje tovrstnih razlogov pomeni, da takšne sodbe v zvezi z višino prisojene odškodnine ni mogoče preizkusiti (posebno, ko se odškodnina prisoja vedno po okoliščinah v času sojenja). Takšna pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 13 drugega odstavka člena 354 ZPP, kar vselej vodi k razveljavitvi takšne sodne odločbe.

Ker je pritožbeno sodišče vezano na obseg izpodbijanja v pritožbenem postopku, je bilo tako dolžno citirano sodbo sodišča prve stopnje zaradi ugotovljenih procesnih hib po uradni dolžnosti razveljaviti le v izpodbijanem obsodilnem delu v presežku nad prisojenih 700.000,00 SIT odškodnine (člen 369 ZPP v zvezi s členom 365/I ZPP).

Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari v izpodbijanem delu je bilo potrebno razveljaviti tudi stroškovno odločitev, saj bo šele ob ponovni odločitvi znan uspeh posamezne pravdne stranke v tej pravdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku člena 166 ZPP.