Up-609/03 - 9

6. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. junija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 176/2002 z dne 27. 5. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. P 130/96 z dne 19. 12. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ustavna pritožnica (v pravdi tožnica) je s tožbo v pravdi med drugim zahtevala, naj sodišče ugotovi, da drugi toženec ni pridobil lastninske pravice na podstrešnem delu stavbe v Izoli, ki je v naravi hodnik s stopniščem in shramba v skupni izmeri 18,61 m². Okrajno sodišče je ta del tožbe zavrglo. Ocenilo je, da vložitve takšne tožbe ne določa noben poseben predpis in da je možno vložiti le dajatveno tožbo, pritožnica pa je s pravnomočnima sodbama že pridobila pravico do odkupa obravnavanega podstrešnega dela stanovanja in uspela z zahtevkom za njegovo izpraznitev zoper drugega toženca. Sodišče druge stopnje je pritožničino pritožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da za ugotovitveno tožbo nima pravnega interesa. V obrazložitvi je navedlo, da pritožničin pravni položaj ni negotov, saj je s pravnomočno sodbo (izdano 6 let po sporni upravni odločbi) že pridobila pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornih podstrešnih prostorih in uspela s tožbenim zahtevkom za njihovo izpraznitev zoper drugega toženca.

2.Ustavna pritožnica sicer navaja, da izpodbija sodbi, vendar iz vsebine ustavne pritožbe izhaja, da izpodbija le odločitev sodišč o zavrženju tožbe za ugotovitev, da drugi toženec ni postal lastnik nepremičnine, torej sklepa sodišč. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Trdi, da je drugi toženec s prevaro izposloval upravno odločbo, s katero mu je prva toženka, Občina C., na podlagi prvega odstavka 116. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. - SZ) priznala lastninsko pravico na celotnem podstrešju. Pritožnica navaja, da je s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Piranu št. P 491/92 pridobila pravico do odkupa podstrešnega dela stanovanja "obračunske izmere" 18,61 m², kar je glede na JUS standard celotno podstrešje v "dejanski izmeri" 74,44 m² bruto. S sodbo istega sodišča št. P 31/99 naj bi bila drugemu tožencu naložena izpraznitev podstrešja. Izvršitev slednje naj bi izvršilno sodišče v obsegu, ki presega "dejanskih 18,61 m²", zavrnilo zato, ker naj bi imel na presežku lastninsko pravico drugi toženec. Odločitev sodišč v navedeni izvršilni zadevi in upravna odločba prve toženke po mnenju pritožnice povzročata negotovost njenega pravnega položaja, zato je podan pravni interes za ugotovitveno sodbo. Zavrženje ugotovitvene tožbe z obrazložitvijo, da pritožnica zanjo zaradi predhodnih sodb ni imela pravnega interesa, naj bi bila očitna kršitev 23. člena Ustave. Stališče sodišč v izpodbijanih sklepih, da zakon posebej ne predvideva tožbe na ugotovitev, da lastninska pravica ne obstaja, je glede na jasno določilo prvega odstavka 181. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP), ki takšno tožbo dopušča, po mnenju pritožnice nerazumno, samovoljno in arbitrarno.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica kršitev ustavnih pravic sicer zatrjuje, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, iz nje izhaja pravica do meritorne odločitve. Pritožnica meni, da sta jo sodišči v njenem primeru prekršili s tem, ko sta tožbo zavrgli z obrazložitvijo, da je zakon ne predvideva in da zanjo pritožnica nima pravnega interesa. Ta pritožničin očitek bi lahko bil utemeljen le v primeru, če bi odločitev sodišč temeljila na stališču, ki je z vidika pravice do sodnega varstva nesprejemljivo. Stališče v izpodbijanih sklepih, da se tožba zavrže, če tožnik zanjo nima pravnega interesa, ni takšno.

5.Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi lahko bil pomemben očitek, da je odločitev sodišča nerazumna, samovoljna in arbitrarna. Vendar lahko Ustavno sodišče izreče oceno arbitrarnosti odločitve le v primeru, ko sodišče svoje odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Izpodbijanemu sklepu tega ni mogoče očitati, saj je Višje sodišče razumno obrazložilo svojo odločitev.

6.Poleg tega očitek o arbitrarnosti pritožnica izpeljuje iz zmotnega razumevanja razloga, zaradi katerega je sodišče tožbo zavrglo. Njena tožba namreč ni bila zavržena na podlagi stališča, po katerem je negativna ugotovitvena tožba nedopustna sama po sebi, ker je zakon ne predvideva. Višje sodišče je utemeljilo, zakaj pritožnica za tožbo nima pravnega interesa in obrazložilo, da je bilo zato treba tožbo zavreči. Zgolj dejstvo, da pritožnica pravne posledice odločb, izdanih v drugih postopkih, razume drugače kot sodišči, ne zadostuje za utemeljitev zatrjevanih kršitev.

7.Ker z izpodbijanim sklepom nista bili kršeni človekovi pravici, kot ju zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter članici mag. Marija Krisper Kramberger in Milojka Modrijan. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić