Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obtoženec, ki je vedoma proti predpisom posekal na golo 465 m3 lesa na površini 2,40 ha, je storil kaznivo dejanje uničevanja gozdov po 1. odstavku 157. členu KZS.
Pritožba javnega tožilca se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo obd. za krivega kaznivega dejanja uničevanja gozdov po 1. odstavku 157. člena KZ in mu je po istem zakonskem določilu z uporabo omilitvenih določil 2. točke 42. člena in 5. točke 1. odstavka 43. člena KZ SFRJ, v zvezi s 4. členom ustavnega zakona Republike Slovenije izreklo 50.000,00 tolarjev denarne kazni, plačljive v roku 1 meseca. V primeru, če se denarna kazen ne bo dala izterjati pa se bo izvršila tako, da se bo za vsakih začetih 3.000,00 tolarjev določil 1 dan zapora. Glede stroškov pa je odločilo, da jih je dolžan plačati obdolženec in sicer 7.954,00 tolarjev in 20,00 tolarjev povprečnine.
Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazni s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi tako ugodi, da izpodbijano sodbo v odločbi o kazni spremeni in obdolžencu izreče primerno zaporno kazen.
Pritožba ni utemeljena.
Res je sicer bil obdolženec že kaznovan, vendar kot je razvidno iz kazenskega lista že leta 1968 zaradi kaznivega dejanja majhnje goljufije in majhne tatvine po 1. odstavku 259. člena kazenske zakonika na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo 2 let. Kazen je že brisana in drugič ter nazadnje leta 1978, torej pred 15 leti zaradi kaznivega dejanja poneverbe po 1. odstavku 141. člena KZ RS na 1 mesec zapora, pogojno za dobo 1 leta. Tudi ta kazen je že brisana.
Zato ta predkaznovanost ne more odločilno vplivati na izrek kazenske sankcije in tudi ne na to, ali naj bo obdolžencu kazenska sankcija omiljena ali ne. Po drugi strani je namreč le treba upoštevati, da obdolženec dosedaj za podobna kazniva dejanja še ni bil obsojen, da je sicer urejen, skrbi za tri otroke, kar so tudi po oceni pritožbenega sodišča tiste posebne olajševalne okoliščine, ki opravičujejo izrek omiljene kazni. Sama teža kaznivega dejanja je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje primerno ovrednotilo in ne podcenilo, kot zmotno meni pritožba. Praktično torej gre pri obdolžencu za prvo kaznovanje te vrste, saj ostali kazni sta že brisani in jih torej ni mogoče toliko upoštevati, da bi odločilno vplivalo na to, da bi ne prešlo do omilitve kazni. Zaradi tega je pritožbeno sodišče ocenilo, da je pritožba javnega tožilca, ki se zavzema za izrek neomiljene, torej zaporne kazni, neutemeljena.
Ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev zakona, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo javnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, kar je v skladu s 384. členom ZKP.