Jedro

Pri kaznivem dejanju spolne zlorabe slabotne osebe je bistveno, da oškodovanec zaradi stanja, v katerem se nahaja, ni zmožen dajati odgovora. Celo v primeru, ko je oškodovana oseba sama dala pobudo za spolno občevanje oziroma drugo spolno dejanje, je podano to kaznivo dejanje, če je storilec zavestno zlorabil njeno slabost.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Oba obtoženca se oprosti plačila sodne takse kot stroška kazenskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po prvem odstavku 187. člena KZ-1 in kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe po prvem in drugem odstavku 172. člena KZ-1. Za prvo kaznivo dejanje mu je določilo kazen desetih mesecev zapora, za drugo kaznivo dejanje kazen eno leto zapora ter nato v skladu s 3. točko drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen eno leto in osem mesecev zapora. Obtoženega B. B. je spoznalo za krivega kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog po prvem odstavku 187. člena KZ-1 ter kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Za prvo kaznivo dejanje mu je določilo kazen šestih mesecev zapora, za drugo kaznivo dejanje kazen eno leto zapora, nato pa mu je upoštevaje določbe o izreku enotne kazni izreklo enotno kazen eno leto in tri mesece zapora. Obtoženemu B. B. je v skladu s petim odstavkom 186. člena KZ-1 v zvezi s tretjim odstavkom 73. člena KZ-1 izreklo tudi varnostni ukrep odvzem predmetov in sicer prepovedane droge, ki je navedena v točki II/2 izreka sodbe. V skladu s četrtim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je sodišče oba obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, razen krivdno povzročenih stroškov. V skladu s prvim odstavkom 97. člena ZKP je odločilo, da nagrada in potrebni izdatki zagovornika odvetnika C. C., postavljenega po uradni dolžnosti bremenijo proračun, stroški zagovornika odvetnika D. D. pa bodo plačani v skladu z odločbo o brezplačni pravni pomoči. 2. Zoper sodbo sta se pritožila oba obtoženca po svojih zagovornikih. Zagovornik obtoženega A. A. je uvodoma navedel, da se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve določb kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter oprosti obtoženca očitanih kaznivih dejanj, podredno pa, da se obtožencu določi nižja enotna kazen in izreče pogojna obsodba. Zagovornik obtoženega B. B. je navedel, da se pritožuje zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in sodbo v delu, ki se nanaša na obtoženega B. B. v celoti razveljavi ter vrne v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

**K pritožbi obtoženega A. A.**

4. Čeprav je zagovornik uvodoma navedel, da se pritožuje iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, prvih dveh pritožbenih razlogov ni posebej obrazložil, temveč je iz celotnih pritožbenih navedb razbrati, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako se pritožbene navedbe v drugem delu pritožbe nanašajo na izrečeno kazensko sankcijo.

5. Res je, kot je navedel zagovornik na začetku pritožbe, da je ključni dokaz v tem kazenskem postopku izpovedba oškodovanke, ki je med drugim povedala, da se dogajanja v obravnavanem času slabo spominja zaradi zaužitega alkohola in prepovedanih drog. Oškodovanka je namreč istega večera, po tem, ko je v zgodnjih jutranjih urah zapustila stanovanje obtoženega A. A., s katerim je preživela popoldne prejšnjega dne in nato še celo noč, odšla na Policijsko postajo Velenje, kjer je zoper njega podala kazensko ovadbo. V ovadbi je opisala potek dogajanja v času njenega druženja z obtoženim A. A. Na podlagi njene kazenske ovadbe je policija začela zbirati obvestila in dokaze, opravljena pa je bila tudi hišna preiskava pri obeh obtoženih. Na podlagi opravljene hišne preiskave pri obtoženemu B. B. so policisti našli in zasegli različne vrste prepovedanih drog.

6. Sodišče prve stopnje je glede izpovedbe oškodovanke kot ključnega dokaza v tem kazenskem postopku, podalo celovito in prepričljivo dokazno oceno, glede kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog v točkah 24 do 28 obrazložitve izpodbijane sodbe, glede kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe pa v točkah od 58 do 62 obrazložitve. Opredelilo se je tudi do določenih razhajanj v njeni izpovedbi tekom kazenskega postopka v odnosu do njenih navedb ob podaji kazenske ovadbe. Pritožbeno sodišče se takšnim zaključkom prvostopnega sodišča glede dokazne ocene izpovedbe oškodovanke v celoti pridružuje in zato tudi ne najde pomislekov v verodostojnost oškodovankinih navedb. Oškodovanka je tekom celotnega kazenskega postopka (v preiskavi in na glavni obravnavi) izpovedovala o bistvenih okoliščinah in dejstvih skladno in smiselno enako kot ob podaji kazenske ovadbe. Ob predočenju malenkostnih razhajanj tekom njenega izpovedovanja v različnih fazah postopka je pojasnila, da se posameznih podrobnosti, na eni strani zaradi časovne odmaknjenosti od dogodka, po drugi strani pa zaradi dejstva, da je uživala alkohol in prepovedane droge, ne spominja. Nespominjanje dogajanja oziroma posameznih podrobnosti dogajanja zaradi zaužitega alkohola in drog pa ne pomeni samo po sebi neprepričljivosti izpovedbe oškodovanke. To, da se oškodovanka na glavni obravnavi po več letih od dogodka ni spominjala posameznih podrobnosti, ne pomeni, da je neprepričljiva v svoji izpovedbi. Izpovedbo je namreč potrebno ocenjevati kot celoto.

7. Izpovedbo oškodovanke so nadalje potrdili tudi številni izvedeni dokazi. Najprej izpovedba njene matere E. E., ki je del večera preživela skupaj z obtoženim in oškodovanko v obtoženčevem stanovanju, nadalje oškodovankinega moža F. F., ki je opisal v kakšnem stanju se je nahajala oškodovanka, ko je naslednje dopoldne prišla domov. Oškodovankino izpovedbo potrjuje tudi mnenje izvedenca klinične toksikologije prof. dr. G. G. Izvedenec je podal svoje mnenje na podlagi podatkov iz sodnega spisa, zlasti na podlagi Poročila o toksikološki preiskavi za oškodovanko z dne 19. 6. 2018, iz katerega izhaja, da je v času odvzema telesnih tekočin imela oškodovanka najmanj 1,63 g/kg etanola v urinu in 0,96 g/kg v krvi. V urinu je bilo najdeno tudi mamilo amfetamin, najden je bil metabolit THC ter psihoaktivna zdravila diazepam, nordazepam in temazepam. V krvi mamil in THC ni bilo več, še vedno pa so bila v krvi prisotna navedena psihoaktivna zdravila. Na podlagi objektivnih podatkov je izvedenec izračunal stopnjo alkoholiziranosti oškodovanke v času obravnavanega dogajanja, podal pa je mnenje tudi o tem, kako je zaužiti alkohol v kombinaciji s prepovedanimi drogami vplival na psihofizično stanje oškodovanke.

8. Zagovornik v pritožbi podaja lastno interpretacijo izvedenskega mnenja izvedenca klinične toksikologije in na podlagi le-te zaključuje, da je, ob upoštevanju izračunov izvedenca, ki jih je podal v mnenju glede stopnje alkoholiziranosti oškodovanke ter vpliva alkohola in prepovedanih drog, oškodovanka znatno količino alkohola spila že tekom dneva in je morala biti ob 18.00 uri že močno vinjena. Takšni lastni zaključki zagovornika pa so v nasprotju z izvedenimi dokazi. Obtoženi in oškodovanka sta se namreč naključno srečala obravnavanega dne in v lokalu H., kot izhaja iz izpovedbe natakarice v lokalu I. I., med 17.00 in 18.00 uro. Glede oškodovanke je priča povedala, da je v lokalu popila en bambus (1 dcl refoška in 1 dcl coca-cole), oškodovanka ni bila videti alkoholizirana, bila je razpoložena in tudi obtoženi, ki je spil malo pivo, je bil videti dobre volje. Tudi iz izpovedbe oškodovanke je razvidno, da so težave nastopile po njenem prihodu v obtoženčevo stanovanje in sicer po tem, ko je kadila konopljo in zaužila dve črtici, ki jih je pripravil obtoženi, pri čemer je bila zmotno prepričana, da gre za kokain. Izvedenec je sicer res v mnenju pojasnil (kot izpostavlja pritožba), da ni mogoče ugotoviti točne količine in časa zaužitega alkohola ter prepovedanih drog pri oškodovanki, vendar pa ni izključil možnosti, da je oškodovanka prepovedano drogo in alkohol zaužila obravnavanega večera v stanovanju obtoženca, tako, kot je tudi sama izpovedala. Sodišče prve stopnje je v točkah 49 do 54 podalo prepričljive razloge, zaradi katerih je zaključilo, da je oškodovanka prepovedane droge in alkohol zaužila v obravnavanem času v stanovanju obtoženca, ne pa že dan pred dogodkom, kot to zatrjuje zagovornik v pritožbi.

9. Prepričljivim razlogom sodišča prve stopnje v celoti sledi tudi višje sodišče, ki pritožbene navedbe v tem delu ocenjuje kot neutemeljene. Samo dejstvo, da policisti ob hišni preiskavi pri obtožencu na domu niso našli prepovedanih drog, ne more omajati prepričljive izpovedbe oškodovanke, da je prepovedane droge in alkohol zaužila prav v stanovanju obtoženca obravnavanega večera.

10. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da v opisu kaznivega dejanja ni navedeno, kdaj naj bi prišlo do spolne zlorabe in da tega tudi ni mogoče ugotoviti na podlagi izvedenega dokaznega postopka. V opisu kaznivega dejanja je kot čas storitve kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe (točka I/2) naveden čas storitve od 21.00 ure dne 17. 6. 2018 do 6.00 ure dne 18. 6. 2018. Na podlagi izpovedbe oškodovanke, pa tudi nenazadnje zagovora obtoženca je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta obtoženi in oškodovanka prišla v stanovanje obtoženca okoli 21.00 ure in da je oškodovanka stanovanje obtoženca zapustila okoli 6.00 ure naslednjega dne, ko je obtoženi, kot je sam povedal, moral zapustiti stanovanje, ker je odšel na delo. Temu pritrjuje tudi izpovedba oškodovankine matere, ki je bila prisotna v stanovanju obtoženca med približno 22.00 uro zvečer, pa do 00.30 ure naslednjega dne, kot to izhaja iz zvočnega posnetka, katerega je kot dokaz sodišču predložil obtoženi, medtem, ko je oškodovanka na njena vrata pozvonila naslednjega dne ob 6.00 uri, ko je skuhala kavo, nato pa je oškodovanka odšla.

11. Pri kaznivem dejanju spolne zlorabe slabotne osebe je bistveno, da oškodovanec zaradi stanja, v katerem se nahaja, ni zmožen dajati odpora. Celo v primeru, ko je oškodovana oseba sama dala pobudo za spolno občevanje oziroma za drugo spolno dejanje, je podano kaznivo dejanje po tem členu, če je storilec zavestno zlorabil njeno slabost. Oškodovančev pristanek in sodelovanje pri takšnem spolnem občevanju ali drugih spolnih dejanjih ali dosežena spolna zadovoljitev ne vplivajo na obstoj kaznivega dejanja, so lahko le olajševalne okoliščine. Obtoženi v zagovoru ni zanikal, da je med njim in oškodovanko v obravnavanem času prišlo so spolnih dejanj, kot so se mu očitala v obtožbi, pri čemer se je zagovarjal, da sta bila pri tem soglasna in da ni ravnal proti oškodovankini volji. Hkrati je v zagovoru tudi opisal, v kakšnem stanju se je oškodovanka takrat nahajala. Da se je obtoženi zavedal nemoči oškodovanke tako izhaja najprej iz njegovega zagovora, nadalje pa tudi iz izpovedbe priče E. E., ko je povedala, da je hotela zaradi psihofizičnega stanja, v katerem se je nahajala oškodovanka, poklicati policijo, pa ji je obtoženi rekel, naj tega nikar ne počne, saj vidi, da je oškodovanka ″zadeta‶ in da bi si s tem zgolj nakopali težave.

12. Obtoženi nikoli tekom postopka ni zatrjeval, da naj bi bil sam, zaradi zaužitega alkohola in prepovedanih drog, neprišteven. Nasprotno, v svojem zagovoru je ves čas zanikal, da naj bi bodisi on bodisi oškodovanka v njegovem stanovanju uživala kakršnekoli prepovedane droge. Zato so po oceni pritožbenega sodišča povsem neutemeljene navedbe pritožbe, da naj bi bil obtoženi v obravnavanem času v stanju zožene zavesti zaradi zaužitega alkohola in prepovedanih drog. V tem delu je pritožba celo sama s seboj v nasprotju, ko po eni strani zatrjuje, da niti obtoženi niti oškodovanka nista uživala prepovedanih drog v času oškodovankinega obiska pri obtožencu, po drugi strani pa skuša prikazati, da se obtoženi ni zavedal v kakšnem stanju se nahaja oškodovanka in da se zaradi takšnega stanja kot posledice zaužitega alkohola in prepovedanih drog ne zmore upirati.

13. Po oceni pritožbenega sodišča so povsem neutemeljene pritožbene navedbe, da obtoženi zaradi svoje zožene zavesti ni bil sposoben prepoznati, da je oškodovanka v stanju slabotne osebe, zaradi česar naj ne bi mogel ravnati naklepno in se zavedati protipravnosti svojega ravnanja, o čemer izpodbijana sodba naj ne bi imela ustrezne obrazložitve. S slednjo trditvijo zagovornik meri na bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožbeno sodišče tudi v zvezi s to pritožbeno navedbo ocenjuje, da je neutemeljena. Sodišče prve stopnje je v točkah 84 do 87 izpodbijane sodbe podalo prepričljive razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da se je obtoženi takratnega psihofizičnega stanja oškodovanke, zaradi katerega ni bila sposobna dati privolitve k spolnim dejanjem, zavedal. Te razloge je natančno povzelo v točki 85 obrazložitve izpodbijane sodbe. Na podlagi navedenega je zaključilo, da se je obtoženi zavedal protipravnosti svojega ravnanja, to je prepovedanosti imeti spolna dejanja s slabotno osebo, torej z osebo, ki je v takšnem psihofizičnem stanju, da veljavne privolitve k spolnim dejanjem ne more dati, kljub temu pa je spolna dejanja nad oškodovanko v obravnavanem času izvršil. Tako je utemeljen tudi zaključek prvostopnega sodišča, da je obtoženi pri storitvi očitanega kaznivega dejanja ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa.

14. Ob preizkusu odločbe o kazenski sankciji v okviru pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče sprejema presojo sodišča prve stopnje, ki je odločitev, da obtožencu za vsako kaznivo dejanje, obravnavano v tem kazenskem postopku, določi kazen zapora ter nato izreče enotno zaporno kazen, prepričljivo argumentiralo. Pri tem je upoštevalo obtoženčevo predkaznovanost, težo storjenih kaznivih dejanj ter okoliščine, v katerih sta bili kaznivi dejanji storjeni. Iz podatkov kazenske evidence je razvidno, da je bil obtoženi pred storitvijo obravnavanih kaznivih dejanj že dvakrat pravnomočno obsojen in sicer prvič v letu 2013 zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami in nato v letu 2014 na zaporno kazen za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Po storitvi kaznivih dejanj, obravnavanih v tem kazenskem postopku, pa je bil obtoženi v letih 2019 in 2020 še trikrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja nasilništva. Sodišče prve stopnje je utemeljeno tudi te podatke upoštevalo kot obteževalno okoliščino, saj kažejo na obtoženčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju. Kljub izrečeni pogojni obsodbi v letu 2013, in daljši zaporni kazni, izrečeni v letu 2014, je obtoženi namreč tudi kasneje izvrševal kazniva dejanja z elementi nasilja, kar prav gotovo pomeni, da kazenska sankcija opominjevalne narave v obliki pogojne obsodbe zanj ni primerna kazenska sankcija, zlasti še upoštevaje težo sedaj obravnavanih kaznivih dejanj. Pritožnik tako ni navedel tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali izrek sankcije opominjevalne narave, zaradi česar predlogu pritožbe za izrek milejše kazni oziroma sankcije opominjevalne narave ni bilo mogoče slediti.

**K pritožbi zagovornika obtoženega B. B.**

15. V zvezi z kaznivim dejanjem omogočanja uživanja prepovedanih drog zagovornik v pritožbi izpostavlja nekonsistentnost izpovedbe oškodovanke, saj primerjava njenih izjav ob podaji kazenske ovadbe, na zaslišanju v preiskavi in nato še na glavni obravnavi, kaže, da je oškodovanka podajala nasprotujoče si izjave glede domnevne izročitve prepovedane droge obtoženemu A. A. Oba obtoženca sta namreč skladno trdila, da je obtoženi A. A. tega dne pri obtoženemu B. B. prevzel le delovno obleko, ne pa tudi droge. Ker je izostala kritična in analitična dokazna ocena vsebinsko nasprotujočih si izpovedi oškodovanke, je sodišče prve stopnje, po mnenju obrambe, dejansko stanje glede bistvenega vprašanja – ali je obtoženi A. A. v kratkem obisku res izročil prepovedano drogo, zmotno in nepopolno ugotovilo.

16. Takšne pritožbene navedbe niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je v točkah 24 do 26 obrazložitve izpodbijane sodbe korektno povzelo navedbe oškodovanke v kazenski ovadbi, v preiskavi in na glavni obravnavi, nato pa v točki 28 podalo prepričljivo dokazno oceno njene celotne izpovedbe. Oškodovanka res o vseh posameznih podrobnostih ni izpovedovala vedno enako, vendar pa je vsakič vztrajala pri bistvenih okoliščinah, konkretno, da sta obravnavanega dne skupaj z obtoženim A. A. šla k obtoženemu B. B. (katerega do tedaj ni poznala), kjer je obtoženi B. B. obtoženemu A. A. izročil prepovedano drogo, le-to pa sta z obtoženim A. A. še istega večera zaužila v njegovem stanovanju. Na podlagi izjave oškodovanke v kazenski ovadbi je bila v nadaljevanju na podlagi sodne odredbe opravljena pri obtoženemu B. B. hišna preiskava, pri njej pa najdena in zaseženega prepovedana droga, ki je opisana v točki II/2 izreka sodbe.

17. Analitična dokazna ocena oškodovankine izpovedbe v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi pokaže, da so pritožbene navedbe v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljene.

18. Kot neutemeljene nadalje ocenjuje pritožbeno sodišče tudi navedbe zagovornika, da obtoženi B. B. pri storitvi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ni ravnal z direktnim naklepom, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Zagovor obtoženca, da je drogo, ki mu je bila zasežena ob hišni preiskavi, gojil in hranil zgolj zaradi lajšanja svojih težav, je ovržen z ugotovitvami sodne izvedenke za forenzično toksikologijo in alkohometrijo J. J., mag. farm., ki je v svojem izvedenskem mnenju med drugim opisala tudi, koliko odmerkov iz posamezne vrste zasežene droge obtožencu bi bilo mogoče pripraviti. Na podlagi podanega izvedenskega mnenja je sodišče v točkah od 92 do 99 podalo prepričljive razloge, na podlagi katerih je prišlo do zaključka, da zagovoru obtoženega ni mogoče verjeti.

19. Upoštevaje vse okoliščine, ki vplivajo na izbiro kazenske sankcije ter odmero višine kazni, katere je sodišče prve stopnje pojasnilo v točkah 115 do 119 obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče meni, da je bila obtožencu izrečena primerna kazenskega sankcija – zaporna kazen. Čeprav obtoženi še ni bil kaznovan pred sodiščem, ni mogoče spregledati dejstva, da je storil dve kaznivi dejanji povezani s prepovedano drogo, da je kaznivo dejanje pod točko II/2 storil z dvema izvršitvenima oblikama in da je na svojem domu hranil večjo količino dveh vrst prepovedanih drog. Upoštevaje vse navedene okoliščine in tudi sodno prakso odmerjanja kazni v podobnih primerih tako niso utemeljene navedbe pritožbe, da bi obtoženemu bilo primerneje izreči pogojno obsodbo z daljšo preizkusno dobo. Sodišče prve stopnje je obtožencu namreč kazni določilo na spodnji meji predpisane kazni za obravnavani kaznivi dejanji, ki sodita med najtežja kazniva dejanja zoper človekovo zdravje. Posebne olajševalne okoliščine pa v konkretnem primeru tudi po oceni pritožbenega sodišča niso podane.

20. Ker pritožbeni razlogi niso podani, izpodbijane sodbe pa tudi ne obremenjujejo kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), sta bili pritožbi zavrnjeni kot neutemeljeni, izpodbijana sodba pa potrjena.

21. Glede na premoženjske razmere obeh obtoženih, ki jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje, ju je pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka (četrti odstavek 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).