Jedro

Geodetska storitev ni del upravnega postopka, tudi če geodetska uprava pozove geodetsko podjetje ali projektanta, da napako odpravi, za postopanje geodetske uprave ne veljajo pravila o upravnem postopku. Vloga tožnic, tudi če bi se lahko štela kot nujna pobuda, da naj upravni organ začne postopek po osmem odstavku 6. člena ZEN, se torej nanaša na stvar, ki ni upravna zadeva. Gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti, ker tožnici zahtevata nekaj, o čemer upravni organ, kot jima je pravilno pojasnil, ne more priznati z upravno odločbo. Zato je izpodbijani sklep o zavrženju vloge tožnic pravilen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Kranj (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo tožnic z dne 13. 6. 2011. V obrazložitvi navaja, da je 21. 6. 2011 prejela vlogo tožnic, poimenovano nepravilna izvedba geodetske storitve, v kateri sta tožnici navedli, da je geodetsko podjetje v letu 2009 nepravilno izvedlo geodetsko storitev, na podlagi katere je bila izdana odločba št. 02112-617/2009. Zatrjevano nepravilno izvedbo geodetske storitve sta podrobno opisali. Po pregledu vloge je upravni organ ugotovil, da je vloga nepopolna in nerazumljiva, ker iz nje ni razvidno, kateri geodetski upravni postopek želita vložnici sprožiti oziroma katero pravno sredstvo želita uporabiti. Pojasnjuje, da upravni organ vodi in odloča v tistih geodetskih upravnih postopkih, ki so določeni v ZEN. Zato je vložnici pozval, da vlogo dopolnita v smislu navedenega in ju opozoril na posledice, če tega ne bosta storili. Vložnici sta odgovorili, da naj upravni organ postopa tako, kot mu nalaga 8. točka (pravilno odstavek) 6. člena ZEN. Menili sta tudi, da ta določba predstavlja pravno podlago, da upravni organ izvede postopek odprave napake nepravilne izvedbe in nepravilne izdelave elaborata. S tem odgovorom po mnenju upravnega organa vloge nista popravili oziroma dopolnili tako, kot sta bili pozvani. Upravni organ pojasnjuje, da tak postopek, kot ga zahtevata tožnici, v osmem odstavku 6. člena ZEN ni predpisan. Navaja, da napačno evidentiranih podatkov v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb ni mogoče popraviti zgolj na podlagi navedene določbe oziroma na podlagi novega elaborata, ki ga na poziv iz te določbe izdela geodetsko podjetje. Ta določba je le pravna podlaga za poziv geodetskemu podjetju k odpravi napake, ne pa tudi podlaga za popravo napačno evidentiranih podatkov v zemljiškem katastru oziroma katastru stavb. Te podatke je mogoče spremeniti le, če se uvede nov geodetski postopek, v katerem se izda nov dokončen upravni akt oziroma se dokončen upravni akt spremeni v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Upravni organ je vlogo tožnic zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo tožnic zoper prvostopenjski sklep.

Tožnici v tožbi, ki jo vlagata zoper prvostopenjski sklep, navajata, da sta z vlogo zahtevali od upravnega organa postopanje po 8. členu ZEN. Na poziv upravnega organa za dopolnitev vloge sta posredovali sporočilo, da zahtevata, da upravni organ postopka po osmem odstavku 6. člena ZEN, saj je bilo nedvoumno, da je ugotovil, da je v konkretnem primeru šlo za nepravilno izvedeno geodetsko storitev oziroma da so zaradi nepravilno izdelanega elaborata podatki v zemljiškem katastru evidentirani nepravilno. To izpričuje tudi več razgovorov na geodetskem organu, zadnji 16. 11. 2012, ki se ga je udeležilo geodetsko podjetje, in stranke, ki so bile zaradi nepravilne geodetske storitve okoriščene. Sprejet je bil dogovor o izravnavi meje, ki kasneje ni bil realiziran. Dejstvo, da je bil izpodbijani sklep izdan 14. 11. 2011, zadnji sestanek na upravnem organu pa je bil 16. 11. 2011, kaže na to, da je upravni organ ugotovil, da gre za nepravilno izvedeno geodetsko storitev, očitno pa ni znal postopati v skladu z veljavno zakonodajo in pravočasno izpeljati ustrezen postopek. Upravni organ se ni zavedal dolžnosti, ki mu jo nalaga ZEN in sicer da pozove podjetje, da napako odpravi, sicer pa za odpravo napake poskrbi sam. Zato je bilo pozivanje upravnega organa neutemeljeno. Vlogo sta dopolnili z navedbo, naj upravni organ glede na ugotovljene nepravilnosti pri izdelavi elaborata ugotovi, da je bila geodetska storitev nepravilno izvedena, nepravilen pa je tudi elaborat, postopa po osmem odstavku 6. člena ZEN. Tožnici menita, da bi moral upravni organ sam izvesti ustrezen postopek (obnovo postopka po uradni dolžnosti, razveljavitev odločbe). Da je bila geodetska storitev nepravilno izvedena, je razvidno iz IDPOS 6275, ki ga je izdelalo podjetje A., d.o.o., napako pa je priznal tudi geodet, ki je pripravil nov elaborat s pravilnimi merami. Tožnici predlagata, da sodišče odpravi izpodbijani sklep in samo odloči, ali zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje.

Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je upravni organ lahko zavrgel vlogo z dne 13. 6. 2011, ki sta jo tožnici imenovali „nepravilna izvedba geodetske storitve“ in se v njej sklicevali na osmi odstavek 6. člena ZEN, ki določa, da geodetska uprava, če so zaradi nepravilne izvedbe geodetske storitve ali zaradi nepravilne izdelave elaborata podatki v zemljiškem katastru ali katastru stavb evidentirani napačno, napaka pa se ugotovi ob uporabi teh podatkov, pozove geodetsko podjetje ali projektanta, ki je nepravilno izvedel geodetsko storitev ali nepravilno izdelal elaborat, da napaka odpravi v določenem roku.

Iz vloge tožnic z dne 13. 6. 2011 je razvidno, da sta tožnici z njo obvestili upravni organ, da je geodetsko podjetje v letu 2009 nepravilno izvedlo geodetsko storitev, na podlagi katere je izdal odločbo, v odgovorih na poziv k dopolnitvi vloge pa sta pojasnili, da nalagata upravnemu organu, da ugotovi, da je bila geodetska storitev nepravilno izvedena, nepravilno pa je bil tudi izdelan elaborat. Po mnenju sodišča je njuna vloga jasna; tožnici sta zahtevali, da upravni organ postopa po osmem odstavku 6. člena ZEN. Ne glede na to pa je odločitev upravnega organa pravilna, saj je zavrženje vloge narekoval drug razlog, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Člen 6 ZEN ureja geodetske storitve, med katerimi je našteta tudi izvedba postopkov za izdelavo elaboratov in izdelava elaboratov ureditve meje (tretji odstavek). Izdelava elaboratov vključuje tudi njegove spremembe, dopolnitve in popravke (četrti odstavek). Četrti odstavek 6. člena ZEN še določa, da izvedba postopka za izdelavo elaborata in izdelava elaboratov ni sestavni del upravnega postopka, ki ga vodi geodetska uprava za izvajanje postopkovnih določb iz tega zakona.

Osmi odstavek 6. člena ZEN določa način odprave napake pri izvedbi geodetske storitve ali izdelavi elaborata (in kdo nosi stroške odprave napake), h kateri pozove geodetska uprava. Ker pa po že navedenem geodetska storitev ni del upravnega postopka, tudi če geodetska uprava pozove geodetsko podjetje ali projektanta, da napako odpravi, za postopanje geodetske uprave ne veljajo pravila o upravnem postopku. Tak postopek se torej ne začne po 126. členu ZUP (postopek po uradni dolžnosti), niti ne na zahtevo strank (128. člen ZUP). Vloga tožnic, tudi če bi se lahko štela kot njuna pobuda, da naj upravni organ začne postopek po osmem odstavku 6. člena ZEN, se torej nanaša na stvar, ki ni upravna zadeva. Gre za primer absolutne stvarne nepristojnosti, ker tožnici zahtevata nekaj, o čemer upravni organ, kot jima je pravilno pojasnil, ne more priznati z upravno odločbo. Tako vlogo pa je po 1. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči. Zato je po presoji sodišča izpodbijani sklep o zavrženju vlog tožnic z dne 13. 6. 2011 pravilen.

Sodišče je tožbo tožnic kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.