20. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Primoža Finžgarja iz Križ, Damirja Popoviča iz Slovenj Gradca, Andrewa Rajapakseja iz Domžal ter Tomija Šefmana in Bojana Žvanuta, obeh iz Ljubljane, ki jih zastopa Irena Polak Remškar, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 20. aprila 2006

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 15. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95 in 44/96) in tretjega odstavka 114. člena, 118. ter 119. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 82/98, 91/98 108/99 in 97/01) se zavrže.

2.Postopek za preizkus pobude Tomija Šefmana in Bojana Žvanuta za začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje prvega odstavka 15. člena Zakona o dohodnini in tretjega odstavka 114. člena, 118. člena ter 119. člena Zakona o davčnem postopku se ustavi.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki v skupni pobudi pojasnjujejo, da so kot družbeniki družb izvajali storitve poslovodenja. Plačila za storitve je davčni organ v inšpekcijskem postopku štel za njihove osebne prejemke. V upravi naj bi bile namreč lahko le fizične osebe; če so te v družbi zaposlene, so obdavčene po prvi alineji prvega odstavka 15. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh), sicer pa po tretji alineji prvega odstavka 15. člena ZDoh. Ker plačilo ni bilo izplačano fizičnim osebam, naj bi šlo za odstop dohodka pred prejemom iz tretjega odstavka 114. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP). Davčna osnova je bila zato ugotovljena po 118. členu ZDavP tako, da je bilo izplačilo obruteno, ne da bi se upoštevalo, da so bila plačila že obdavčena kot plačilo ene družbe (naročnika) drugi družbi (izvajalcu). Zato pobudniki predlagajo začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih določb.

2.Pobudniki zatrjujejo, da je tretja alineja prvega odstavka 15. člena ZDoh v neskladju z 2. členom Ustave, ker je sama po sebi nerazumljiva. Prav tako naj ne bi bila jasna razlika med posameznimi prejemki. Določba naj bi tudi ne omogočala obdavčenja s spregledom pravne osebe in obstoječih pogodb, saj se zaradi svobodne gospodarske pobude lahko ustanovi družba za poslovodenje, ki tretjemu izstavi račun za delo. Tretji odstavek 114. člena ZDavP izpodbijajo, ker naj bi omogočal dvojno obdavčevanje; davek najprej plača tisti, ki je do prejemka upravičen, in nato še tisti, ki mu je bil prejemek odstopljen. Ker se pri tem že plačani davek ne upošteva, naj bi šlo za neskladje s členi 2, 33 in 147 Ustave. Člen 118 ZdavP naj bi bil v neskladju s členoma 2 in 147 Ustave, saj naj bi omogočal izračun bruto prejemkov, kadar neto prejemki niso bili izplačani, in s tem obremenitev z davki, ki niso predpisani. Pobudniki hkrati izpodbijajo še 119. člen ZDavP. Ker ne določa, da mora davčni organ, kadar posel obdavči z davkom druge vrste, kot je že plačani davek, hkrati odločiti o vračilu že plačanega davka, naj bi šlo za neskladje s 147. členom Ustave.

3.Med postopkom sta pobudnika Šefman in Žvanut z vlogo z dne 20. 12. 2004 pobudo umaknila s pojasnilom, da nimata več pravnega interesa.

B.

4.Izpodbijane določbe so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati. Določba ZDoh je bila razveljavljena z uveljavitvijo Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 54/04 in nasl. – ZDoh-1), določbe ZDavP pa z uveljavitvijo Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04 in nasl. – ZDavP-1). Ker pa se izpodbijane določbe še uporabljajo za pobudnike, saj njihovi obnovljeni postopki za odmero dohodnine še niso pravnomočno končani (47. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS), je Ustavno sodišče pobudo preizkusilo.

5.Iz navedb pobudnikov je mogoče zaključiti, da predlagajo začetek postopka za oceno ustavnosti tretje alineje prvega odstavka 15. člena ZDoh in tretjega odstavka 114. člena ter 118. člena ZDavP, ker se je davčni organ na te določbe skliceval pri odmeri dohodnine glede na v konkretnem primeru ugotovljeno dejansko stanje. Ker pa se pobudniki ne strinjajo z njegovo razlago in uporabo prava, predlagajo Ustavnemu sodišču, naj izpodbijane določbe oceni za neskladne z Ustavo. Vendar pobudniki pri tem ne izkažejo, da bi tudi sodišča uporabila izpodbijane določbe na način, za katerega menijo, da je v neskladju z Ustavo. Zato njihov pravni interes ni izkazan. Ker gre za vprašanje razlage izpodbijanih določb, bodo pravni interes izkazovali šele, če bo pristojno sodišče izpodbijane določbe razlagalo tako, kot to pobudniki očitajo davčnim organom. Glede na to je Ustavno sodišče njihovo pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa v tem delu zavrglo.

6.Prav tako je zavrglo pobudo za oceno ustavnosti 119. člen ZDavP. Z očitkom, da gre za neustavnost, ker davčni organ ob ugotovitvi, da je bila plačana nepravilna vrsta davka, in naložitvi odprave nepravilnosti ni zavezan hkrati odločiti o usodi nepravilno izpolnjene davčne obveznosti, pobudniki v bistvu zatrjujejo pravno praznino. Ker izpodbijana določba ne velja več, Ustavno sodišče tudi v primeru, če bi ugotovilo neustavno pravno praznino, ugotovitvi ne bi moglo dati učinka razveljavitve in s tem spremeniti pravnega položaja pobudnikov. Zato pobudniki tudi v tem delu ne izkazujejo pravnega interesa.

7.V delu, v katerem sta pobudnika Šefman in Žvanut pobudo umaknila, je Ustavno sodišče postopek ustavilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. in 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj