Jedro

Po določbi 3. odst. 62. čl. ZZad se lahko izloči iz lastninjenja po 59. členu tega zakona del premoženja podjetja s seznama, če se ugotovi, da to premoženje ne služi za izvajanje osnovne dejavnosti podjetja. Pravno nista pomembni strokovna in fizična ločenost oddelkov pri izvajanju osnovne dejavnosti, temveč je bistveno proizvodno in poslovno sodelovanje po določbah 1. odstavka 57. člena ZZad, ki pa je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 57. člena zakona o zadrugah (Ur. l. RS, št. 13/92 in 7/93, v nadaljevanju ZZ) med drugim na podlagi nesporno ugotovljenih zahtevkov in deležev med upravičenci in zavezancem (tožnikom) odločila (pod 1., 3. in 4. točko izreka), da pri lastninskem preoblikovanju zavezanca imajo pravico sodelovati določeni zadružni upravičenci ter zavrnila zahtevek zavezanca (tožnika) za izločitev premoženja, ki se nanaša na oddelke predelave, izkoščičevalnice in expedita - skladišča. V obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je dejavnost, ki se opravlja v oddelkih predelave, izkoščičevalnice in expedita - skladišča, tesno povezana z dejavnostjo klanja v klavni hali, saj so v teh oddelkih predelovali, skladiščili in odpremljali tudi meso, ki so ga prevzeli od zadružnih upravičencev; delež prevzetega mesa v celotni proizvodnji zavezanca pa na to dejstvo ne more vplivati.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka neutemeljeno zavrnila njegov zahtevek za izločitev dela premoženja, saj je v 3. odstavku 62. člena ZZ določeno, da upravni organ lahko izloči iz lastninjenja del premoženja podjetja s seznama, če ugotovi, da to premoženje ne služi za izvajanje osnovne dejavnosti podjetja. Sestavljanje iz oddelkov klavne hale, predelave, izkoščičevalnice in expedita - skladišča. Vsi ti oddelki so fizično in stroškovno ločeni tako, da se rezultat njihovega poslovanja ugotavlja ločeno. Zato meni, da je klanje živine, ki se izvaja v klavni hali, osnovna dejavnost in so zadružni upravičenci upravičeni lastniniti le to. Tudi iz pogodb o proizvodnem in poslovnem sodelovanju med tožnikom in zadružnimi upravičenci je razvidno, da gre le za odkup in klanje živine. Zadružni upravičenci so se pri odkupu živine dogovarjali le o ceni odkupa žive teže živine, ni pa bilo določeno, na kakšen način in kako se bo to meso predelalo in prodalo. Zadružni upravičenci so dobili plačilo za odkupljeno živino ne glede na to, na kakšen način je bilo to meso prodano. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka prereka tožbene navedbe iz razlogov kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za lastninsko preoblikovanje iz seznama podjetij oziroma njihovih delov po 57. členu zakona o zadrugah (Ur.l.RS, št. 13/92 in 7/93, v nadaljevanju ZZ). Sporno je vprašanje, ali premoženje v tožnikovih oddelkih predelave, izkoščičevalnice in expedita - skladišča služi ali ne služi za izvajanje tožnikove osnovne dejavnosti, oziroma ali se lahko izloči iz lastninjenja po 59. členu ZZ. Po določbi 3. odstavka 62. člena ZZ se lahko izloči iz lastninjenja po 59. členu tega zakona del premoženja podjetja s seznama, če se ugotovi, da to premoženje ne služi za izvajanje osnovne dejavnosti podjetja. Iz podatkov v poslanih upravnih spisih je razvidno, da je dejavnost zavezanca (tožnika) med drugim odkup, klanje živine in drobnice, predelava in prodaja mesa in mesnih izdelkov na drobno in debelo in kmetijske kooperacijske naloge. Tožnik je na ustni obravnavi povedal, da so tudi oddelki, katerih izločitev zahteva, pridobivali meso iz klavne hale in so torej služili za izvajanje tožnikove osnovne dejavnosti, pa tudi po vsebini dela ti oddelki predstavljajo le organizacijo delovnih procesov pri izvajanju njegove osnovne dejavnosti. Zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikov izločitveni zahtevek. Zaradi tega tožnik tudi ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da je šlo le za odkup in klanje živine in ne tudi za proizvodno in poslovno sodelovanje pri izvajanju dejavnosti v oddelkih predelave, izkoščičevalnice in expedita - skladišča. Prav tako pravno nista pomembni stroškovna in fizična ločenost teh oddelkov, temveč je bistveno proizvodno in poslovno sodelovanje po določbah 1. odstavka 57. člena ZZ, ki pa je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno.

Na podlagi obrazloženega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki jo je smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).