Jedro

Bistvena elementa podjemne pogodbe sta predmet in cena. Oba izhajata iz trditev tožeče stranke. Izostanek drugih, fakultativnih elementov podjemne pogodbe (časovna opredeljenost) za odločitev v tem postopku ni pravno odločilen.

Pritožbene trditve v zvezi z vsebino naročilnice predstavljajo pritožbeno novoto. Tožena stranka teh trditev pred sodiščem prve stopnje ni podala. Niti ni v pritožbi pojasnila, zakaj teh trditve ni podala med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Zato jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 19409/2017 z dne 10. 3. 207 ohranilo v veljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka (I. točka izreka). Zavrnilo je pobotni ugovor tožene stranke (II. točka izreka) ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 659,98 EUR s pripadki (III. točka izreka). Presodilo je, da je tožeča stranka na podlagi ustno sklenjene podjemne pogodbe izvedla vsa dogovorjena in zaračunana dela (polaganje keramike in fugiranje). Pobotni ugovor tožene stranke za znižanje vrednosti za 1.157,00 EUR zaradi nedokončanega dela je zavrnilo. Zato je odločilo, da je tožeča stranka upravičena do plačila celotnega vtoževanega računa.

2. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).1 Sodišču prve stopnje je pavšalno, brez kakršnekoli obrazložitve, očitala: (1) da so navedbe v izpodbijani sodbi same s seboj v nasprotju, (2) da ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se je ne da preizkusiti, (3) da niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, (4) da so razlogi v nasprotju z vsebino listin in zapisnikom o izvedbi dokazov, (5) da je svojo odločitev oprlo na nedovoljeno razpolaganje tožeče stranke, (6) da je zmotno uporabilo materialno pravo, (7) da ni zaslišalo prič Z. T. in S. D., (8) da je svojo sodbo napačno oprlo le na listine tožeče stranke, (9) da ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja o poslani reklamaciji in (10) da tožeča stranka ni posebej prerekala navedb tožene stranke o slabi izvedbi del. Pretežni del pritožbe predstavlja prepis vloge z dne 27. 7. 2017 (list. št. 25 do 27).

3. Predlagala je, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako da tožbeni zahtevek zavrne in tožeči stranki naloži plačilo vseh pravdnih stroškov. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne, potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter toženi stranki naloži v plačilo stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V postopkih v sporih majhne vrednosti se v skladu z določilom prvega odstavka 458. člena ZPP sodba sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila storitev polaganja keramike v mansardi (2 kopalnici, stopnišče in hodnik) ter v celotnem pritličju novozgrajenega objekta v K. (cca 170 m2), polaganje keramike na stopnicah in fugiranje balkona, (2) da je bila dogovorjena cena 12,00 EUR na m2 za polaganje keramike po tleh in 13,00 EUR na m2 za polaganje keramike po stenah, (3) da je tožeča stranka opravila vsa naročena in zaračunana dela, (4) da fugiranje roba ni bilo del naročila, (5) da tožeča stranka fugiranje roba ni zaračunala, (6) da je tožena stranka plačala le 50 odstotkov računa, preostali znesek v višini 1.157,00 RUR pa je predmet tega postopka.

8. Pritožbeno sodišče je na to ugotovljeno dejansko stanje v skladu z določilom prvega odstavka 458. člena ZPP vezano. Zato tožena stranka s posplošenimi pritožbenimi trditvami, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje ne more uspeti.

9. Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama pravilno opredelilo kot podjemno razmerje in na to vezalo ustrezne pravne posledice. V skladu z določilom 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ)2 se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Vsi bistveni elementi podjemnega razmerja iz zatrjevanega dejanskega stanja nedvomno izhajajo: tožena stranka je tožeči stranki naročila storitev polaganja keramike in fugiranja in se za to zavezala plačati, tožeča stranka pa je naročilo sprejela in se zavezala naročeno delo opraviti. Glede na navedeno posplošen očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

10. Neutemeljeni so tudi posplošeni, z ničemer konkretizirani očitki kršitev pravil pravdnega postopka. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbe (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni zaznalo nobenih kršitev določil pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh pravno odločilnih dejstev, razlogi sodbe so jasni in prepričljivi, med njimi ni nasprotij.

11. V zvezi s pavšalno zatrjevanimi kršitvami pravil pravdnega postopka, ki niso predmet uradnega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP, pa tožena stranka ni z ničemer pojasnila, kako so te zatrjevane kršitve vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato se pritožbeno sodišče do trditev, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič in glede „protispisnosti“ ne bo posebej opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Tožena stranka ne more uspeti niti z dobesednim prepisom trditev, ki jih je podala med postopkom pred sodiščem prve stopnje.3 Pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku preizkuša pravilnost in zakonitost sodbe in ne trditvene podlage, ki jo je kot dejstveno podlago že upoštevalo sodišče prve stopnje. Zato se do teh pritožbenih trditev ni dolžno opredeliti (prvi odstavek 458. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 360. člena ZPP).

13. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

14. Čeprav tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora tožeča stranka sama kriti stroške, ki so ji nastali z odgovorom nanjo. Ta namreč ni v ničemer prispeval k odločitvi, zato stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 3 Tretja in četrta stran pritožbe sta v bistvu prepis vloge tožene stranke na red. št. 12 (primerjaj list. št. 25 do 27).