Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prekinitve postopka ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka, ki se zaradi odvzema poslovne sposobnosti tožniku vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani.
Proti takšni odločitvi je tožnik vložil pravočasno pritožbo, v kateri predlaga, da se mu postavi začasnega zastopnika. Meni, da gre z napadenim sklepom le za zavlačevanje zanj pomembnega sodnega postopka, v katerem se bori za zakonito priznanje ustavne nepravice do enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva ter pravice do povračila škode. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je v postopku ugotovilo okoliščine, ki vzbujajo dvom v procesno sposobnost tožnika. Zaradi dvoma v obstoj te procesne predpostavke niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka. Hkrati je ugotovilo, da je v teku postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožnika, ki je bil sprožen po uradni dolžnosti. Zato šteje, da je z vidika ekonomičnosti primerno, da se vprašanje tožnikove procesne sposobnosti reši v začetem nepravdnem postopku. Iz navedenih razlogov je postopek prekinilo sklicujoč se na določilo 1. točke 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja.
Sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti pazi na strankino pravdno sposobnost. Če ta procesna predpostavka odpade, se postopek prekine, dokler zakoniti zastopnik ne prevzame pravde (1. točka 1. odstavka 205. člena in 1. odstavek 208. člena ZPP). Če obstaja dvom o pravdni sposobnosti katere od strank, postopka ni mogoče prekiniti do odločitve o predlogu za odvzem poslovne sposobnosti s sklicevanjem na 1. odstavek 206. člena, da bi se počakalo na rešitev predhodnega vprašanja (Vesna Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, str. 292, enako Aleš Galič, v istem delu, prva knjiga, str. 336). Pri odločanju o pravdni sposobnosti namreč ne gre za predhodno vprašanje. Po določbi 13. člena ZPP je predhodno vprašanje vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja. Prekinitve postopka ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu. V odsotnosti zakonske ureditve, da sodišče prekine postopek tudi v primeru suma v obstoj pravdne oziroma procesne sposobnosti stranke, je treba to vprašanje rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da stranka procesne sposobnosti nima, ukrepati v skladu z 81. členom ZPP.
Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).