Jedro

Če zahteva za denacionalizacijo ne vsebuje podatkov in ne listin iz 62. člena ZDen, jo je potrebno kot formalno pomanjkljivo zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 427/2001-6 z dne 10.4.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97,65/97 popr. in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 1.12.2000, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba proti sklepu Upravne enote R. z dne 12.4.2000. Z njim je bila zavržena njegova zahteva za denacionalizacijo premoženja podržavljenega njegovemu očetu P.Č., nazadnje stanujočem N. vas, R. Tožnik kljub pozivu, da odpravi pomanjkljivosti formalno pomanjkljive zahteve za denacionalizacijo in opozorilu na posledice, v odmerjenem roku vloge ni dopolnil. Zato je po presoji tožene stranke, prvostopni upravni organ ravnal pravilno, ko je formalno pomanjkljivo vlogo zavrgel. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da zahteva za denacionalizacijo, ki jo je tožnik vložil pri Upravni enoti Ribnica, dne 1.12.1993 ni vsebovala podatkov o premoženju na katero se je nanašala niti o pravnem temelju podržavljenja, kar sta po določbi 1. odstavka 62. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-65/98, v nadaljevanju ZDen) obvezni sestavini zahteve, niti ji ni priložil listin navedenih v 2. in 3. odstavku istega člena, ki so prav tako obvezni sestavni del zahteve. Zato je upravni organ tožnikovo vlogo pravilno obravnaval kot formalno pomanjkljivo in tožnika v skladu z določbo 1. odstavka 68. člena ZUP/86 (večkrat) pozval, da jo dopolni s podatki in listinami določenimi v 62. členu ZDen ter ga opozoril na posledico iz 2. odstavka 68. člena ZUP/86, torej, da bo v nasprotnem primeru njegova vloga zavržena. Glede na tožnikovo navedbo, da naj bi se zahtevani obvezni podatki ter listine nahajale v denacionalizacijskem spisu po pokojnem J.L., je prvostopenjski upravni organ vpogledal v upravni spis. Ker je ugotovil, da v spisu ni podatkov in ne listin, ki bi se nanašale na premoženje, katerega vrnitev uveljavlja tožnik, je tožnika ponovno pozval k dopolnitvi vloge. Ker jo tožnik v odmerjenem roku ni dopolnil, je bila njegova vloga kot formalno pomanjkljiva, na podlagi 2. odstavka 68. člena ZUP/86 pravilno zavržena.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sta bila njegov pravni prednik in Jože Lovšin solastnika premoženja, na katerega se nanaša zahteva za denacionalizacijo (med drugim parne vodne žage, lesa, opeke, parnih strojev, polnojarmenika, šupe za sušenje desk in parilnice za sušenje bukovine) vsak do 1/2. Formalno je bilo navedeno premoženje podržavljeno J.L. Ker pa je šlo za stvari, ki po naravi stvari niso deljive, je bil dejansko podržavljen tudi delež njegovega pravnega prednika. Formalnega podržavljenja na ime njegovega pravnega prednika naj ne bi bilo. Zato se podatki in listine, ki jih mora priložiti zahtevi za denacionalizacijo nahajajo v denacionalizacijskem spisu po pokojnem J.L. Upravni organ je s formalističnim postopanjem, ko je njegovo vlogo kot nepopolno zavrgel, v njegovo škodo kršil načeli varstva pravic stranke ter materialne resnice. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Ti so skladni s podatki in listinami upravnih spisov ter določbami 68. člena ZUP/86 ter 62. člena ZDen, s katerima sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev.

Po določbi 1. odstavka 62. člena ZDen mora zahteva za denacionalizacijo vsebovati podatke, katerih namen je natančna opredelitev materialnega zahtevka stranke - premoženja, na katero se zahteva nanaša, z navedbo pravnega temelja podržavljenja in pravnega temelja pravice do vrnitve ter o tem, v kateri obliki se zahteva vrnitev. Listine, ki jih je po določbah 2. in 3. odstavka navedenega člena ZDen treba priložiti, pa so prav tako obvezni sestavni del zahteve za denacionalizacijo. Ker tožnikova zahteva za denacionalizacijo ni vsebovala navedenih obveznih sestavin, niti ji niso bile priložene z zakonom določene listine (razen potrdila o vpisu P.Č. v evidenco o državljanstvu), kar med strankama ni sporno, je bilo v zadevi pravilno presojeno, da je tožnikova zahteva za denacionalizacijo formalno pomanjkljiva. Tožnik je bil sicer, glede na določbo 1. odstavka 68. člena ZUP/86, pravilno pozvan na odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ter glede na določbo 2. odstavka istega člena pravilno opozorjen na posledice. Ker pomanjkljivosti v določenem roku ni odpravil, zaradi česar njegove vloge ni bilo mogoče obravnavati, je bila ta glede na določbo 2. odstavka 68. člena ZUP/86, tudi po presoji pritožbenega sodišča, utemeljeno zavržena.

Na drugačno odločitev v zadevi ne vplivajo v pritožbi uveljavljani ugovori. Tožnik je bil že v upravnem postopku na prvi stopnji seznanjen, da se podatki in listine v upravnem spisu, ki se nanaša na postopek denacionalizacije po pokojnem J.L., ne nanašajo na premoženje, katerega vrnitev zahteva.

Določbe ZUP o ravnanju z vlogo, ki je pomanjkljiva, nerazumljiva ali nepopolna (68. člen) se uporabljajo tudi v postopku denacionalizacije. Zato se tožnik, ki kljub pozivu ni odpravil pomanjkljivosti formalno pomanjkljive vloge, zaradi česar je bila ta zavržena, ne more z uspehom sklicevati na načeli materialne resnice ter varstva pravic strank.

Glede na navedeno, pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi, niti razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.