27. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 9. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 161/2005 z dne 6. 12. 2005 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 88/2003 z dne 20. 1. 2005 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Oddelka v Kranju, št. Pd 75/2000 z dne 8. 11. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika, naj mu tožena stranka zaradi neutemeljenega predčasnega odpoklica s funkcije direktorja izplača odpravnino v višini 12.000.000,00 SIT ter zahtevek za plačilo škode v znesku 1.000.000,00 SIT. Presodilo je, da je bil pritožnik razrešen iz utemeljenega razloga in da zato ni ne zakonske ne pogodbene podlage za izplačilo odpravnine. Glede zahtevka za plačilo škode pa je presodilo, da pritožnik ni dokazal, da bi utrpel škodo, niti da bi bila tožena stranka odgovorna zanjo. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo njegovo revizijo.

2.Pritožnik zoper odločitev sodišč vlaga ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Oporeka stališču sodišč, da je bil iz utemeljenega razloga razrešen s funkcije direktorja družbe. Poudarja, da so sodišča ugotovila zgolj obstoj določenih objektivnih okoliščin, ki so kazale na slabše poslovanje družbe, katere direktor je bil pritožnik, ne pa tudi njegove subjektivne odgovornosti za nastalo stanje. Navaja, da je med postopkom dokazoval, da so slabi rezultati poslovanja družbe posledica objektivnih okoliščin. Sklicuje se na odločbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 47/2001 z dne 29. 1. 2001, iz katere naj bi izhajalo, da so razlogi za odpoklic direktorja po prvem odstavku 250. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/94 in nasl. – v nadaljevanju ZGD) krivdni razlogi in ne objektivni. Izpodbijana odločba Vrhovnega sodišča pa naj bi pomenila odmik od te veljavne prakse. Zato meni, da so ga sodišča z izpodbijano odločitvijo postavila v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi posamezniki, ki so bili prav tako predčasno in neupravičeno razrešeni s funkcije direktorja družbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb.

3.Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, bi lahko bila pomembna navedba pritožnika o neenakem obravnavanju, kar bi lahko utemeljilo odstop od sodne prakse v istovrstnih primerih. Iz pravice do enakega varstva pravic namreč izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse. Vendar je očitek pritožnika, da je Vrhovno sodišče z izpodbijano odločitvijo odstopilo od doslej veljavne sodne prakse, ker ni ugotovilo njegove krivde za slabo poslovanje družbe, kar utemeljuje s sklicevanjem na odločbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 47/2001, neutemeljen. Pritožnik namreč tudi sam ugotavlja, da iz citirane odločbe Vrhovnega sodišča izhaja, da so razlogi za odpoklic direktorja po prvem odstavku 250. člena ZGD krivdni razlogi, kar predpostavlja subjektivno odgovornost razrešenega. Enako ugotovitev je sprejelo Vrhovno sodišče v pritožnikovi zadevi in pojasnilo, da so v tej določbi uzakonjeni krivdni razlogi za odpoklic uprave, kar pomeni, da se krivda njenega člana ali predsednika domneva že po samem zakonu. Svojo odločitev, zakaj je štelo, da je v obravnavnem primeru bil izkazan krivdni razlog za razrešitev pritožnika iz prvega odstavka 250. člena ZGD, pa je Vrhovno sodišče tudi ustrezno obrazložilo in utemeljilo.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan