Videonadzor s strani soseda

Datum

06.04.2023

Številka

07121-1/2023/460

Kategorije

Definicija OP, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede videonadzora fizične osebe.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Morebitni poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS sodi v pristojnost sodišč. Pravica je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva.

IP ni bil pripravljavec Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ampak je priprava zakona v pristojnosti Ministrstva RS za pravosodje. IP tako ne odloča o vsebinah, ki bodo oziroma ne bodo vključene v zakon.

Obrazložitev

IP uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami in dopolnitvami). Videonadzor zasebnih površin (npr. dvorišča, stanovanjskega objekta ipd.) sam po sebi ne predstavlja nujno kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov, lahko pa gre za poseg v pravico do zasebnosti v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

IP nadalje pojasnjuje, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov in ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če gre za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke, kot to določa prvi odstavek 2. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V skladu s šesto točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni zbirka vsak strukturiran niz osebnih podatkov, ki so dostopni v skladu s posebnimi merili, niz pa je lahko centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi. Za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe o varstvu podatkov gre torej le takrat, kadar so osebni podatki del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

IP pojasnjuje tudi, da se skladno z drugim odstavkom njenega 2. člena Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik izvaja iz svojega zasebnega objekta oziroma iz svoje zasebne lastnine se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov za osebno oziroma domačo dejavnost, razen v primeru, ko se z njim snemajo tudi javne površine ali prostor, ki ni v lasti posameznika, ki videonadzor izvaja, kot bi naj bilo tudi v primeru, ki ga opisujete.

Ob tem IP opozarja, da bi IP lahko inšpekcijski postopek uvedel le v primeru, ko bi obstajali konkretni dokazi, da posameznik dejansko snema površine, ki niso v njegovi lasti (npr. sama fotografija kamere ni dovolj, saj ne izkazuje, da se videonadzor dejansko tudi izvaja – dokaz bi bil npr. konkreten videonadzorni posnetek ali npr. posnetek zaslonske slike kamere).

IP nadalje pojasnjuje, da v kolikor lastnik zemljišča snema zgolj svojo posest, gre za t. i. obdelavo osebnih podatkov za osebno uporabo, družinsko življenje oziroma druge domače potrebe in v tem primeru pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne pridejo v poštev. Lastniku tako ni treba izpolniti obveznosti, ki jih nalagata omenjena predpisa (npr. objava obvestila o videonadzoru). V kolikor kamera soseda snema tudi vaše zemljišče oziroma vas, pa bi sosed praviloma moral pridobiti vašo privolitev. V primeru, da tega ne pridobi, pa kljub temu praviloma ne bo šlo za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za kršitev pravice do zasebnosti oziroma osebnostnih pravic, ki je zagotovljena s 35. členom Ustave RS.

IP nadalje pojasnjuje, da so na voljo tudi druge oblike pravnega varstva. Če določeni posameznik (v konkretnem primeru vi oziroma člani vaše družine) meni, da se s konkretnim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, namreč lahko uporabi institute civilnega ali kazenskopravnega varstva, ki mu jih daje zakonodaja in sodijo v pristojnost sodišč. Tako lahko v skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 - UPB1, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) od sodišča zahteva, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Poleg tega lahko posameznik, če ocenjuje, da mu je bila s posegom v zasebnost povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, na podlagi 179. člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Pod določenimi pogoji bi v primeru snemanja brez privolitve lahko šlo celo za kaznivo dejanje skladno s Kazenskim zakonikom (Uradni list RS, št. 50/12 – UPB, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23; v nadaljevanju: KZ-1), npr. za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu KZ-1. Pregon za kaznivo dejanje se začne na predlog, ki ga lahko vložite pri pristojnem okrožnem državnem tožilstvu ali na policijski postaji.

Sklepno IP pojasnjuje, da ni pripravljavec Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ampak je priprava zakona v pristojnosti Ministrstva RS za pravosodje. IP tako neposredno ne odloča o vsebinah, ki bodo oziroma ne bodo vključene v zakon.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka