Jedro

Pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, je vpisana plomba (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.

Bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri presojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za izdajo začasne odredbe.

2. Tožnica pravočasno vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in kot bistveno navaja, da je sodišče napačno presodilo, da predpostavka za izdajo začasne odredbe (nevarnost, da bo terjatev tožnice kasneje onemogočena ali precej otežena) ni izkazana. Drži, da ima vpis plombe pri posamezni nepremičnini publicitetni učinek, vendar bo, če do vpisa dejstva ne bo prišlo, plomba izbrisana in zemljiškoknjižno sodišče bo skladno z vrstnim redom nadaljevalo z vpisi pri nepremičnini. Prva toženka bi tako lahko odsvojila sporni solastninski delež tretji osebi, hkrati pa podala predlog za vknjižbo te osebe kot lastnika spornega solastninskega deleža in pridobitelj bi se lahko brez ovir vpisal v zemljiško knjigo, s tem pa onemogočil tožnico pri kasnejšem uveljavljanju zahtevkov. Tožnica se tudi ne strinja z zaključkom sodišča, da dolgotrajnost in negotovost končnega izida nista okoliščini, ki bi napolnili standard precej otežene uveljavitve terjatve, sodišče pa tega standarda sploh ni pojasnilo, zato je sklep v tem delu nemogoče preizkusiti. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da v svojem predlogu ni izkazala, da bi ji v primeru, da bi prva toženka sporni solastniški delež na nepremičninah zgolj oddala v najem, nastala težko nadomestljiva škoda. V svojem predlogu je večkrat poudarila, da je prva toženka že v preteklosti s svojimi ravnanji dokazala svoj namen, da tožnico onemogoči pri uveljavljanju njenih pravic glede spornega solastninskega deleža. V zvezi s temi navedbami je predlagala tudi zaslišanje prve toženke, kot tudi njene hčerke in ostalih prič, a sodišče njenih dokaznih predlogov ni izvedlo. Omenjene navedbe in dokazi po njenem mnenju izkazujejo verjetnost nastanka težko nadomestljive škode (sklep VSL II Cp 1235/2010, VSL II Cp 4330/2009). Nasprotuje tudi zaključku sodišča, da ni niti z verjetnostjo izkazala, da je tretja toženka ostala brez dohodkov ter da bo zato razpolagala s spornim solastninskim deležem. V zvezi s tem je predlagala zaslišanje direktorja tožene stranke, ki ga sodišče neutemeljeno ni izvedlo. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek.

3. Prva toženka in tretja tožena stranka sta na pritožbo pravočasno odgovorili. V večjem delu odgovorov se ukvarjata z (ne)obstojem verjetnosti tožničine terjatve, sicer pa soglašata z ugotovitvami sodišča o neobstoju drugega pogoja za izdajo začasne odredbe in dodaja, da ima izdana začasna odredba in posledična zaznamba tega dejstva v zemljiški knjigi učinek sklepa o izvršbi. Tretja tožena stranka navaja še, da drži, da ji je bila odpovedana pogodba o upravljanju z gozdovi, a zato ni ostala brez dohodkov, saj upravlja s svojim solastninskim deležem nepremičnin. Predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na tožničin predlog vpogledalo v zemljiško knjigo in ugotovilo, da je pri spornih nepremičninah, v zvezi s katerimi tožnica predlaga prepoved odtujitve in obremenitve, vpisana plomba z dne 20. 11. 2012 (predlagan je vpis zaznambe izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice, ki je predmet te pravde), o kateri še ni odločeno. Tega, s strani prvostopenjskega sodišča ugotovljenega dejstva, pritožnica ne izpodbija. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da dokler je pri spornih nepremičninah vpisana plomba s tako vsebino, ob s strani tožnice zatrjevanih dejstvih ni pogojev za izdajo začasne odredbe, saj ji plomba zagotavlja dovolj kvalitetno varstvo.

Glede na prvi odstavek 6. člena ZZK-1 v skladu s pozitivnim publicitetnim učinkom namreč velja, da se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic in pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiški knjigi, pri čemer velja neizpodbitna domneva, da je vedel za te vpisane pravice in pravna dejstva od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu(1), kar pojmovno izključuje dobroverno pridobitev. Držijo sicer pritožbene navedbe, da, če do vpisa dejstva ne bo prišlo in bo plomba izbrisana, bo zemljiško knjižno sodišče z vpisi nadaljevalo skladno z vrstnim redom, pri čemer bo štelo, kot da izbrisana plomba ni obstajala, a bodoče in hipotetično zatrjevano dejstvo ne more biti pravno relevantno pri prosojanju pogojev za izdajo začasne odredbe.

6. Pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo standarda precej otežene uveljavitve terjatve, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, je neutemeljena. Pri pravnem standardu g re za pomensko nedoločen/elastičen pojem, katerega vsebine zakon ne precizira, zato jo mora napolniti sodišče ob reševanju konkretnih življenjskih primerov.(2) To pomeni, da pri zapolnjevanju pravnega standarda precej otežene uveljavitve terjatve sodišče glede na vsakokratne trditve upnika kazuistično presoja, ali v pravni standard sodijo ali ne. Sodišče prve stopnje je presodilo (in pritožbeno sodišče s to presojo soglaša), da dolgotrajnost postopka in negotov izid nista takšni okoliščini, ki bi ta pravni standard napolnili, torej je odločitev (izpodbijani sklep) mogoče preizkusiti, zahteva pritožnice, da bi sodišče moralo ob tem navesti okoliščine/primere, ki ta pravni standard tvorijo, pa nima pravne osnove, saj ne obstoji zaključen krog/katalog takih okoliščin.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom prvostopnega sodišča, da tožnica ni izkazala, da bi ji z oddajo spornih nepremičnin v najem s strani prve toženke nastala težko nadomestljiva škoda. Tožnica sicer navaja, da naj bi prva toženka izposlovala nizko najemnino in dolgo dobo najema, a to tudi po oceni pritožbenega sodišča to ne predstavlja težko nadomestljive škode. Da bi bil navedeni pogoj izpolnjen, bi morala tožnica trditi in dokazati (oziroma izkazati verjetnost), zakaj je škoda, ki bi ji lahko nastala zaradi ravnanja prve toženke, zanjo nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva.(3) V konkretnem primeru bi tožnica, četudi bi prva toženka nepremičnine res oddala v najem, lahko uspela s svojim tožbenim zahtevkom, ki meri na pridobitev lastninske pravice spornih nepremičnin. Ker s o tožničine trditve ne morejo zadostiti zakonskemu dejanskemu stanu, sodišču ni bilo treba izvajati dokazov glede teh dejstev, zato je pritožbeni očitek v tej smeri neutemeljen, prav tako neutemeljeno pa je sklicevanje na sodno prakso, saj v tu obravnavani zadevi tožnica ni izkazala niti objektivne nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode.

8.

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, ki jih je v zvezi z zavrnitvijo predloga za začasno odredbo zoper tretjo toženo stranko navedlo prvostopenjsko sodišče in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje. Ni sporno, da je bila tretji toženi stranki odpovedana pogodba o upravljanju z gozdovi, a tudi po mnenju pritožbenega sodišča zatrjevano slabo finančno stanje samo po sebi še ne pomeni, da je verjetno izkazano, da bo tretja tožena stranka razpolagala z nepremičninami. Tožničine trditve so presplošne, v zvezi s tretjo toženo stranko pa tožnica ni predlagala nič bolj konkretnega (npr., da že potekajo dogovori o prodaji ipd.), zato sodišču tudi ni bilo treba izvesti predlaganega zaslišanja direktorja, posledično pa ni izkazana nevarnost, da bi bila tožničina terjatev onemogočena/znatno otežena ali da bi ji brez izdaje začasne odredbe nastala težko nadomestljiva škoda.

9. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ pritožbo tožnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, odgovora na pritožbo pa nista pripomogla k razjasnitvi zadeve (nepotreben strošek), vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 15. 4. 2009, opr. št. II Cp 4161/2008. Sklep Višjega sodišča v Mariboru z dne 8. 3. 2011, opr. št. I Ip 44/2011. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12. 5. 2005, opr. št. I Cpg 356/2005.