Jedro

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka po uradni dolžnosti obnovila postopek v določitvi odškodnine in odločila, da tožnik do nje ni upravičen, ker je po izdaji odločbe o odškodnini prejela od podjetja AAA obvestilo, da je prišlo pri zajemanju podatkov do napake. Sodišče je tožbi ugodilo, ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšni pravni podlagi tožnik ni upravičen do odškodnine po ZSPOZ. Odločba ni tako obrazložena, da bi jo bilo lahko preveriti in ugotoviti, na kakšni pravni podlagi temelji sklicevanje na pomoto pri zajemanju podatkov brez ustrezne obrazložitve, je pomanjkljivost, ki stranki onemogoča učinkovito pravno varstvo.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Slovenske odškodninske družbe d.d., Ljubljana, št. … z dne 18. 7. 2002 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka po uradni dolžnosti obnovila postopek o določitvi višine odškodnine tožniku (1. točka izreka), odločbo o višini odškodnine št. … z dne 15. 4. 2002 odpravila in nadomestila s to odločbo (2. točka izreka) in odločila, da tožnik ni upravičen do odškodnine po ZSPOZ (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedla, da je bila tožniku dne 15. 4. 2002 izdana odločba, s katero mu je bila na podlagi 2. odstavka 10. člena Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/2001 in 111/2001, v nadaljevanju: ZSPOZ) določena odškodnina v višini 963.000,00 SIT. Tožena stranka je podatke pridobila iz evidence upravičencev po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja, ki jo vzdržuje podjetje AAA na podlagi pogodbe, sklenjene z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, kot je to določeno v 1. alinei 1. odstavka 3. člena in 1. odstavka 5. člena Navodila o načinu, obliki in rokih posredovanja podatkov o upravičencih do odškodnine na podlagi Zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 70/2001, v nadaljevanju: navodilo). Po izdaji in vročitvi odločbe o odškodnini tožniku, je tožena stranka od podjetja AAA prejela obvestilo, da je pri zajemanju podatkov prišlo do napake pri upravni enoti, in da je tožnika potrebno izbrisati iz seznama upravičencev, ker mu glede na pravnomočno priznan status odškodnina po ZSPOZ ne pripada. Zato je po uradni dolžnosti obnovila postopek o določitvi odškodnine po 1. točki 260. člena in 1. odstavku 261. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, v nadaljevanju: ZUP), ker gre za nova dejstva, ki bi pripeljala do drugačne odločbe, če bi bila uporabljena v prejšnjem postopku. Zaradi interesa pospešitve postopka, je postopek obnovila brez izdaje posebnega sklepa po 3. odstavku 268. člena ZUP.

Tožnik v tožbi navaja, da ima z odločbo Upravne enote A št. … z dne 1. 1. 1996 priznan status žrtve vojnega nasilja in s tem tudi status upravičenca do odškodnine po 6. členu ZSPOZ. Zato mu je bila z odločbo priznana odškodnina v višini 963.000,00 SIT, ki je bila z izpodbijano odločbo odpravljena, ker je prišlo do napake v evidenci upravičencev do odškodnine. Navaja, da so bili prvotno iz seznama upravičencev do odškodnine vojaški vojni invalidi izpuščeni, vendar je nato Društvo vojaških vojnih invalidov doseglo, da tudi njim pripada pravica do odškodnine.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja enako kot v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 5. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZZVN) je ob pogojih iz tega zakona žrtev vojnega nasilja tudi vojaški vojni invalid, civilni invalid vojne pa je žrtev vojnega nasilja na podlagi priznanega invalidskega statusa po posebnem zakonu. 15. člen ZZVN določa, da ima pravico do povrnitve vojne škode po posebnem zakonu tudi žrtev vojnega nasilja iz 5. člena tega zakona. Iz izpodbijane odločbe tožene stranke je razvidno, da je bila višina odškodnina tožniku odmerjena na podlagi 2. odstavka 10. člena ZSPOZ, ki določa način določitve odškodnine za vojaškega vojnega invalida iz 2. člena in civilnega invalida vojne iz 4. člena Zakona o vojnih invalidih.

Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je tožena stranka izdala tožniku odločbo št. … z dne 15. 4. 2002, iz katere izhaja, da je tožniku s pravnomočno odločbo UE B, štev. … z dne 1. 1. 1996 priznan status žrtve vojnega nasilja in s tem tudi status upravičenca do odškodnine po 6. členu ZSPOZ. Z navedeno odločbo Upravne enote B je bil tožniku priznan status vojaškega vojnega invalida / civilnega invalida vojne po Zakonu o vojnih invalidih, zaradi česar mu je bila odškodnina odmerjena v skladu s 5. in 15. členom ZZVN. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila pravna podlaga za izdajo odpravljene odločbe 2. odstavek 10. člena ZSPOZ, v obrazložitvi pa se tožena stranka sklicuje tudi na določbe 1. alinee 1. odstavka 3. člena in na 1. odstavek 5. člena Navodila o načinu, obliki in rokih posredovanja podatkov o upravičencih do odškodnine na podlagi Zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega nasilja. Po navedenih določbah navodila toženi stranki podatke o upravičencih do odškodnine posreduje podjetje AAA d.o.o. na CD-romu, predhodno pa verodostojnost popolnih zapisov potrdi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšni pravni podlagi tožnik ni upravičen do odškodnine po ZSPOZ, zaradi česar je bila za tožnika pozitivna odločba odpravljena. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje le na računalniški izpis podjetja AAA d.o.o., iz katerega izhaja, da je potrebno na zahtevo upravnih enot brisati 47 oseb, med njimi tudi tožnika.

V zvezi s takšno obrazložitvijo izpodbijane odločbe sodišče ocenjuje, da ima takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je nezakonita. Pravna podlaga za izdajo odločbe o odškodnini po ZSPOZ je pravnomočna odločba o upravičencih in njihovih pravicah po ZZVN, ki se po uradni dolžnosti pošlje toženi stranki, ki izračuna višino odškodnine in o tem izda odločbo (1. odstavek 12. člena ZSPOZ). V konkretnem primeru naj bi to bila pravnomočna odločba Upravne enote B, št. … z dne 1. 1. 1996. Sodišče ugotavlja, da se ta odločba v upravnih spisih ne nahaja, prav tako pa v njih ni nobenega podatka, na podlagi katerega bi sodišče lahko preverilo, ali tožniku kot vojaškemu vojnemu invalidu oziroma civilnemu invalidu vojne odškodnina po zakonu ne pripada. Odločba, s katero se je tožniku odvzela pravica do odškodnine, ki izhaja iz pridobljenega statusa, mora temeljiti na ustreznem predpisu, obenem pa mora biti tako obrazložena, da jo je mogoče preveriti in ugotoviti, na kakšni pravni podlagi temelji. Sklicevanje na pomoto pri zajemanju podatkov, brez ustrezne obrazložitve, je pomanjkljivost, ki stranki onemogoča tudi učinkovito pravno varstvo.

Ker iz navedenega razloga v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (bistvena kršitev določb postopka), je sodišče tožbi ugodilo in je izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) in je vrnilo zadevo toženi stranki v ponovljen postopek v smislu 2. in 3. odstavka 60. člena ZUS.