Jedro

Kot evropski izvršilni naslov se lahko potrdi le taka odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem je dolžnik dobil zadostne informacije o zahtevku ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku. Da pa se lahko zahtevek iz sklepa o izvršbi šteje za nespornega v skladu z Uredbo, mora biti nedvoumno ugotovljeno, da je bil dolžnik pravočasno in pravilno seznanjen z zahtevkom, njegovim temeljem in s posledicami svoje pasivnosti, ter da je bila v zadostni meri spoštovana pravica do obrambe. Ker se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe, je za možnost konvalidacije po 18. členu Uredbe potrebno, da je dolžnik osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je kontradiktornost zagotovljena šele naknadno oziroma ker ima dolžnik možnost obrambe šele po izdaji sklepa o izvršbi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I predlog upnika z dne 5. 1. 2023 za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi VL 65139/2022 z dne 15. 9. 2022 zavrnilo. V točki II je upnikov predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov vloge z dne 5. 1. 2023 zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo upnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje oziroma se sklep razveljavi in se upnikovemu predlogu z dne 5. 1. 2023 ugodi. Naslovno sodišče je zavrnilo upnikov predlog za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi VL 65139/2022 z dne 15. 9. 2022 zaradi neizpolnjevanja pogojev za izdajo potrdila o evropskem izvršilnem nalogu, določenih v Uredbi 805/2004. Vendar je sodišče prezrlo, da je bila pomanjkljivost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pri izpolnjevanju omenjenih pogojev novelirana z ZIZ-L, s katerim je bila dopolnjena določba 41. člena ZIZ s pogojem, da mora biti v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navedena tudi opredelitev temelja zahtevka. Tem pogojem je upnik sledil, saj je opredelil tako temelj zahtevka kot oznako verodostojne listine. Pri oznaki zahtevka je bilo razvidno, da je pri vseh verodostojnih listinah, ki jih je upnik označil s kategorijo 1 (faktura) navedel tudi za blago oziroma delno za blago. S tem je označil temelj zahtevka in je vsakomur jasno, da gre za kupoprodajno pogodbo. Upnik je tako utemeljil zahtevek v skladu z določbo 41. člena ZIZ in so bile dolžniku tako na voljo vse informacije o zahtevku. Neutemeljeno zato sodišče zaključuje, da zahtevek ni bil zadosti opredeljen in da ni bilo predloženih ustreznih dokaznih listin. Predvideni obrazec predloga za izvršbo namreč ne dopušča prilaganja prilog, zato pa je upnik precej podrobno opredelil temelj zahtevka in oznako verodostojne listine. Dolžnik je zato imel na voljo vse informacije, da se seznani s terjatvijo in se je odločil, da se zahtevku ne bo uprl ter ni vložil ugovora zoper sklep o izvršbi. Sodišče je tudi neutemeljeno zavrnilo upnikov zahtevek v delu, ki se nanaša na izvršilne stroške in obresti. Sodišče zaključuje, da bi morala biti obrestna mera konkretno določena, s tem pa se upnik ne strinja. V Uredbi je izrecno navedeno, da mora izvršilni naslov oziroma predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vsebovati, če se zahtevajo obresti na zahtevek, obrestno mero in obdobje, za katero se zahtevajo obresti, razen, če se po zakonodaji države članice izvora z zakonom določene obresti avtomatično dodajo h glavnici. Glede na to, da 378. člen OZ določa, da v primeru zamude dolžnik poleg glavnice dolguje še zamudne obresti v višini, ki je opredeljena v drugem odstavku istega člena, upnik ni rabil konkretno navesti zamudnih obresti oziroma njihovo višino. Sicer pa tudi obrazec, ki je predpisan za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ne omogoča opredelitve višine zakonskih zamudnih obresti, temveč le višino morebitnih pogodbenih zamudnih obresti. Prav tako upnik ne more konkretno navesti izvršilnih stroškov, saj mu sistem pri vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine omogoča le obkljukanje zahtevati izvršilnih stroškov in sodne takse. Glede na to upnik predlaga uporabo 18. člena Uredbe, ki določa popravek neskladnosti z minimalnimi standardi. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami).

5. V obravnavani zadevi je bil predlog upnika z dne 5. 1. 2023 za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo na podlagi sklepa o izvršbi VL 65139/2022 z dne 15. 9. 2022 zavrnjen, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da niso bili izpolnjeni pogoji po Uredbi št. 804/2004. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev upnikovega predloga so, da upnik svojega zahtevka ni podrobneje opredelil niti ni predložil ustreznih dokaznih listin, zato dolžniku niso bile zagotovljene vse ustrezne informacije o zahtevku. Glede izvršilnih stroškov je upnik v predlogu za izvršbo navedel le, da se dolžniku naloži, da v roku osmih dni po vročitvi sklepa plača upnikovo terjatev izvršilnih stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo s sklepom o izvršbi v višini 74,00 EUR in tako znesek izvršilnih stroškov ni konkretiziran. Upnik pa v predlogu za izvršbo tudi ni konkretiziral obresti, saj bi moral glede na Uredbo navesti obrestno mero in obdobje, za katero se zahtevajo obresti.

6. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, prav tako razlogi zanjo.

7. Skladno s prvim odstavkom 12. člena Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 (v nadaljevanju: Uredba) se sodna odločba o nespornem zahtevku lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov le, če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval pravila, ki so določena v III. poglavju Uredbe oziroma v členih 13 do 17. Kot evropski izvršilni naslov se lahko potrdi le taka odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem je dolžnik dobil zadostne informacije o zahtevku (16. člen Uredbe) ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku (17. člen Uredbe). Skladno z navedenima določbama se mora dolžniku zagotoviti ustrezna informacija o zahtevku, o postopku, ki je uveden proti njemu in postopkovnih pravilih za aktivno sodelovanje v postopku ter ugovarjanju zahtevku, pa tudi o posledicah njegove pasivnosti v postopku oziroma nevložitve ugovora. Če postopek v državi članici ni bil skladen s postopkovnimi pravili iz členov 13 do 17 Uredbe, se po določilu 18. člena Uredbe taka neskladnost lahko popravi in se pod pogoji iz tega člena sodba lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov.

8. Izvršilni naslovi, ki se potrjujejo kot evropski nalog za izvršbo, so določeni v prvem odstavku 3. člena Uredbe. Ta uredba se uporablja za sodbe, sodne poravnave in javne listine o nespornih zahtevkih, pri čemer se zahtevek šteje za nespornega, če: (a) se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali (b) mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora; ali (c) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo države članice izvora; ali (d) se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini. Tudi iz prvega odstavka 1. člena Uredbe izhaja, da je namen te uredbe uvedba evropskega naloga za izvršbo za nesporne zahtevke.

9. Pri sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine gre za položaj iz točke (b) tretjega člena Uredbe, po katerem se zahtevek šteje za nespornega, če mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal. V konkretni zadevi je sklep o izvršbi VL 65139/2022 postal pravnomočen, ker dolžnik ugovora ni vložil. Da pa se lahko zahtevek iz sklepa o izvršbi šteje za nespornega v skladu z Uredbo, mora biti nedvoumno ugotovljeno, da je bil dolžnik pravočasno in pravilno seznanjen z zahtevkom, njegovim temeljem in s posledicami svoje pasivnosti, ter da je bila v zadostni meri spoštovana pravica do obrambe. Pritožbeno sodišče je seznanjeno z namenom zakonodajalca pri sprejemanju novele ZIZ-L, da bi sklepi o izvršbi na podlagi verodostojne listine ustrezali pogojem po 16. členu Uredbe, po katerem obrazec predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine po omenjeni noveli vsebuje tudi navedbo temelja zahtevka, vendar navedba zahtevka še ne zadošča za ugotovitev, da je zahtevek nesporen. Zgolj opredelitev temelja „blago oziroma delno blago“ ne zadošča za potrditev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropski nalog za izvršbo. Četudi obrazec na portalu e-sodstvo za vlaganje izvršbe ne vsebuje vsebinske opredelitve, kako določno bi moral upnik utemeljiti zahtevek, pa je bil vendarle upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo nedoločno opredeljen1. Kljub temu, da je upnik vložil popoln predlog za izvršbo in je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je postal pravnomočen brez dolžnikovega ugovora, v Uredbi ni avtomatizma, da je mogoče vsak takšen sklep o izvršbi potrditi kot evropski nalog za izvršbo. Zato upnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je zadostil vsem pogojem iz drugega odstavka 41. člena ZIZ.

10. Sodišče Evropske Unije je v sodbi v zadevi C-484/15 pojasnilo, da nacionalnega postopka za izdajo sklepa o izvršbi, v katerem se dolžniku ne vroči začetni procesni akt ali enakovredna listina, in ki privede do tega, da se dolžnik s podanim zahtevkom seznani šele, ko se mu ta sklep vroči, ni mogoče opredeliti kot kontradiktornega. Prav takšen pa je postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine. Kontradiktornost se delno vzpostavi v ugovornem postopku, vendar pa po zgoraj citiranem stališču sodišča EU, ki je pristojno za avtonomno razlago EU, ne zadošča za ugotovitev, da so zagotovljena zadostna jamstva za spoštovanje pravice do obrambe, da bi se lahko takšna sodna odločba izvrševala v drugi državi članici neposredno brez kakšnega vmesnega postopka. Zgolj označba kataloške številke 1, ki predstavlja račune ter označba v rubriki oznaka verodostojne listine „za blago oziroma delno za blago“, ne vsebuje dovolj informacij o dejstvih, na katere upnik opira svoj zahtevek. Dolžnik pa skupaj s sklepom o izvršbi v povezavi s predlogom za izvršbo, ni prejel ustreznih dokaznih listin, zaradi česar lahko tudi sicer dolžniki, ki vložijo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, podajo izjavo nevednosti, s katero označujejo, da se podrobneje ne morejo opredeliti do upnikovega zahtevka ravno iz razloga, ker je zahtevek v predlogu za izvršbo premalo konkretiziran, listine, na podlagi katerih upnik vlaga predlog za izvršbo, pa niso priložene.

11. Enako velja za stroške izvršilnega postopka, ki jih je sodišče prve stopnje v sklepu o izvršbi z dne 15. 9. 2022 odmerilo na 74,00 EUR. Iz upnikovega predloga za izvršbo v rubriki stroški upnika izhaja le, da upnik uveljavlja druge stroške v višini 30,00 EUR, ter zahteva vročilo takse za predlog in sklep o izvršbi. Upnikov zahtevek za povrnitev izvršilnih stroškov tako ni opredeljen v zadostni meri v skladu s pogoji Uredbe. Pravilna pa je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede ne dovolj konkretiziranega zahtevka po obrestih, saj mora biti obrestna mera konkretno določena in sklicevanje zgolj na zakon ne zadošča2. 12. Ker se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe, je za možnost konvalidacije po 18. členu Uredbe potrebno, da je dolžnik osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je kontradiktornost zagotovljena šele naknadno oziroma ker ima dolžnik možnost obrambe šele po izdaji sklepa o izvršbi3. 13. Upnik pa tudi ni onemogočen pri uveljavljanju oziroma izvršitve terjatve v tujini, saj ima za to na voljo še postopek po Uredbi EU št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, takšen predlog pa je upnik že vložil na sodišče prve stopnje dne 2. 3. 2023, o katerem bo sodišče odločalo v nadaljevanju.

14. Po povedanem je upnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, Redni zakonodajni postopek - predlog za obravnavo Ministrstva za pravosodje št. 007-389/2016 z dne 16. 10. 2017. 2 Dr. A. Galič, Evropski izvršilni nalog, civilno pravna sodniška šola, Čatež, 19. do 21. 11. 2007, stran 11. 3 Primerjaj VSL II Ip 1879/2019, VSL II Ip 3141/2018, VSK I Ip 253/2018, VSK II Ip 28/2021, VSC II Ip 372/2020.