Jedro

Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili je dokončano že z enkratnim ravnanjem v eni od izvršitvenih oblik, navednih v zakonu.

Izrek

Zahteva zagovornikov obsojenega S.M. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 500 EUR.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 17.1.2006 obsojenega S.M. spoznalo za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ ter mu po 51. členu istega zakonika izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je z uporabo omilitvenih določb 42. in 43. člena KZ določilo kazen tri mesece zapora in preizkusno dobo dveh let. Po 1. odstavku 498. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) mu je odvzelo 20,95 g konoplje rastline. V skladu s 1. odstavkom 95. člena ZKP je odločilo, da je dolžan povrniti stroške kazenskega postopka in plačati 80.000,00 SIT povprečnine. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 5.10.2006 zavrnilo pritožbo obsojenčevih zagovornikov kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojencu pa naložilo plačilo 100.000,00 SIT povprečnine.

Zagovorniki so zoper navedeno pravnomočno sodbo pravočasno vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlagajo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da obsojenca oprosti krivde za očitano mu kaznivo dejanje.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru, podanem po 2. odstavku 423. člena ZKP, predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrne. Po njegovem stališču je gramatikalna razlaga določbe 1. odstavka 196. člena KZ, ki jo daje zahteva, nesprejemljiva, saj gre za glagol trajanja, ki ne kaže na zahtevo po večkratnem ponavljanju kot znak kaznivega dejanja, temveč le na to, da je kot kaznivo opredeljeno že tudi takšno izvrševanje znakov, ki ne pomenijo dokončanja prometa samega. Sodna praksa že dolgo in trdno stoji na stališču, da že enkratna predaja substance v promet pomeni dokončano kaznivo dejanje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahteva uveljavlja z navedbami, da sodbi prve in druge stopnje zmotno razlagata določbo 1. odstavka 196. člena KZ, kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. Po naziranju vložnikov zahteve sam naslov tega kaznivega dejanja "... promet z mamili", kaže na namen zakonodajalca, da kot kaznivo dejanje opredeli neko dejavnost. Beseda "promet" jasno implicira neko trajanje, večkratno dejavnost. Tudi besedilo 1. odstavka 196. člena KZ govori o dajanju mamil v promet. Na večkratni dogodek ali celo dejavnost kaže tudi opredelitev "kdor daje". Opozarja, da gre v konkretni zadevi za enkratni osamljen dogodek in v manjšem obsegu, kot to ugotavlja sama drugostopenjska sodba.

Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 196. členu KZ spada med kazniva dejanja, katerih objekt kazenskopravnega varstva je človekovo zdravje, posledica pa ogrožanje zdravja ljudi. V 1. odstavku 196. člena KZ sta predpisani dve temeljni obliki tega kaznivega dejanja, in sicer neupravičena proizvodnja in neupravičen promet substanc ali preparatov, ki so razglašeni za mamila. V tej zakonski dispoziciji so navedena konkretna ravnanja, s katerimi se neupravičeno izvršuje promet z mamili. Med ostalim sta inkriminirani tudi ponudba naprodaj, kar pomeni, da je poskus prodaje določen kot dokončano kaznivo dejanje, in splošna oblika prometa z opredelitvijo "ali kako drugače neupravičeno daje v promet". Pri tem gre lahko za podaritev ali menjavo mamil in za podobne izvršitvene oblike. Uvrstitev neupravičene proizvodnje in prometa z mamili med kazniva dejanja ni le posledica uresničitve mednarodnih aktov, ki obravnavajo to področje, temveč temelji na spoznanju, da imajo nekontrolirana proizvodnja, promet in zloraba mamil izredno škodljive posledice na zdravstvenem, v posledici tega pa tudi na socialnem področju. Slednje pomeni, da je to kaznivo dejanje glede na posledice, ki jih praviloma povzroča, težje narave, na kar nenazadnje kaže tudi zanj predpisana vrsta in višina kazni.

Že navedeni razlogi sami po sebi nasprotujejo strogi gramatikalni razlagi zakonskega besedila, na katero se sklicuje zahteva za varstvo zakonitosti. Zato izrazi "kdor prodaja ali ponuja naprodaj, ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša, ali posreduje pri prodaji ali nakupu, ali kako drugače neupravičeno daje v promet", zajemajo tudi enkratna ravnanja. Takšna razlaga je bila sprejeta tako v pravni teoriji kot tudi v sodni praksi, kar pomeni, da je kaznivo dejanje dokončano že z enkratnim ravnanjem v eni od navedenih izvršitvenih oblik. Na drugačno razlago ne kaže niti sklicevanje zahteve na dejstvo, da naj bi šlo v obravnavani zadevi za enkraten osamljen dogodek in za kriminalno dejavnost v manjšem obsegu. V tem primeru je sodišče obsojenca spoznalo za krivega, da je neupravičeno dal v promet substanco, ki je po predpisih, navedenih v izreku pravnomočne sodbe, razglašena za mamilo, s tem, da je N.M. izročil 2,25 g konoplje. Glede na opis kaznivega dejanja in ob upoštevanju navedene razlage določb 1. odstavka 196. člena KZ, ni mogoče sprejeti trditve zahteve, da obsojenčevo dejanje ni kaznivo dejanje in da je s pravnomočno sodbo bil kršen kazenski zakon iz 1. točke 372. člena ZKP.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicujejo vložniki zahteve. Zato je zahtevo zagovornikov obsojenega S.M. za varstvo zakonitosti zavrnilo (425. člen ZKP).

Izrek o stroških postopka, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvo, temelji na določbah 98.a člena in 1. odstavka 95. člena ZKP. Višina povprečnine je odmerjena ob upoštevanju trajanja in zamotanosti postopka ter obsojenčevih premoženjskih razmer, razvidnih iz podatkov kazenskega spisa (3. odstavek 92. člena ZKP).