Jedro

Pri določitvi obdobja podaljšanja pripora je Vrhovno sodišče izhajalo iz navedb v predlogu državnega tožilca in pojasnil preiskovalnega sodnika.

Izrek

Zoper obdolženega A. A. se pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša še za en mesec, to je do 12. 9. 2022.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je v teku kazenska preiskava zoper obdolžena A. A. in B. B. zaradi kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zoper obdolženega je preiskovalna sodnica s sklepom III Kpd 28709/2022 z dne 13. 5. 2022 v zvezi s sklepom izvenobravnavnega senata istega sodišča I Ks 28709/2022 z dne 19. 5. 2022 odredila pripor iz pripornega razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pripor je bil s sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 23821/2022 z dne 10. 6. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Kp 23821/2022 z dne 23. 6. 2022 podaljšan še za dva meseca, to je do 12. 8. 2022 do 07.00 ure.

2. Okrožni državni tožilec Tilen Ivič je dne 2. 8. 2022 na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP vložil predlog za podaljšanje pripora obdolžencu še za dva meseca. Obrazložil je, da je v navedeni kazenski zadevi tožilstvo najprej zahtevalo uvedbo preiskave zoper soobdolženega B. B., zatem pa zahtevalo razširitev preiskave še zoper obdolženega A. A., ki je utemeljeno osumljen tudi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 in zoper C. C. Preiskava zoper B. B. in A. A. je pravnomočno uvedena, z dokazi izvedenimi med preiskavo, zlasti zaslišanje oškodovanca, se je utemeljenost suma, da sta kaznivo dejanje ropa v sostorilstvu izvršila B. B. in A. A., utrdila. Iz zagovora obdolženega B. B. pri preiskovalni sodnici izhaja, da naj bi bil organizator ropa C. C., zato je tožilstvo predlagalo uvedbo preiskave tudi zoper navedenega, vendar se ta nahaja v priporu v Bosni in Hercegovini in sedaj o predlogu za razširitev preiskave glede navedenega obdolženca še ni bilo odločeno. Ocenjuje, da se okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora obdolženemu A. A. iz pripornega razloga begosumnosti niso v ničemer spremenile. Navedeni je državljan Bosne in Hercegovine, v Sloveniji nima nobenih naveznih okoliščin, niti personalnih niti premoženjskih. Ocenjuje, da bi na prostosti glede na to, da zoper njega teče kazenski postopek, za katerega je predpisana visoka zaporna kazen, našo državo zapustil in se vrnil v domovino, s čimer bi onemogočil izvedbo kazenskega postopka, saj Bosna in Hercegovina svojih državljanov Republiki Sloveniji ne izroča. Po oceni tožilca obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku ni mogoče zagotoviti z milejšim ukrepom, glede na poseg tako v premoženje, kakor tudi telesno integriteto oškodovanca, pa je pripor sorazmeren ukrep. Predlaga, da se obdolžencu pripor podaljša še za dva meseca saj preiskava še ni zaključena. Potrebno je odločiti še o izločitvi dokazov ter v postopku mednarodne pravne pomoči zaslišati C. C., čigar zaslišanje je potrebno predvsem glede na zagovor soobdolženega A. A., ki je C. C. opisal kot organizatorja ropa.

3. S predlogom za podaljšanje pripora sta bila seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, odvetnik Mihael Kocbek iz Maribora. Zagovornik se je o predlogu izjavil in mu nasprotuje. Ocenjuje, da predlog ni utemeljen, da je sodišče zaslišanje zadnjih dveh prič, bratov D. D. razpisalo za dne 8. 8. 2022, priprava obtožnega predloga in morebitno zaslišanje obdolženega C. C. pa ne moreta predstavljati okoliščino, ki bi utemeljevala podaljšanje pripora. Nasprotuje tudi oceni tožilstva, da bi obdolženi na prostosti našo državo zapustil. Navaja, da bi bilo mogoče navzočnost obdolženca v kazenskem postopku zagotoviti tudi z ukrepom javljanja na policijski postaji po 195.b členu ZKP ali njegovo obljubo, da ne bo zapustil prebivališča po 195. členu ZKP. Po oceni zagovornika neogibna potrebnost pripora v predlogu ni obrazložena.

4. Preiskovalni sodnik je v pojasnilu, podanem na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZKP navedel, da sta sklepa o uvedbi preiskave tako zoper A. A. kakor tudi zoper B. B. pravnomočna, in da so med preiskavo izvedeni dokazi utemeljenost suma podkrepili. Preiskava še ni končana iz razloga, ker še ni uspel zaslišati obdolženega C. C., zaradi katerega je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru vložilo zahtevo za razširitev preiskave. Zaprosilo za njegovo zaslišanje je bilo pristojnim organom Bosne in Hercegovine posredovano dne 5. 7. 2022, saj se navedeni nahaja v priporu v Bihaću. Ocenjuje, da bo preiskavo uspel zaključiti v roku treh mesecev.

B.

5. Po določbi drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča zoper obdolženca, ki je v priporu že tri mesece, pripor podaljšati še največ za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen nad pet let zapora. V konkretni zadevi je zoper obdolženega A. A. v teku preiskava zaradi kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen od enega do desetih let zapora. Formalni pogoj za podaljšanje pripora s strani Vrhovnega sodišča je tako podan.

6. Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora Vrhovno sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot pri njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči, torej preizkusiti ali je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, obstoj katerega od pripornih razlogov in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je utemeljen sum, da je obdolženi A. A., skupaj s soobdolženim B. B. dne 15. 4. 2022 storil kaznivo dejanje ropa po prvem odstavku 206. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 na škodo E. E., še vedno podan. Obstoj utemeljenega suma je pravnomočno ugotovljen v sklepih o odreditvi in podaljšanju pripora, predvsem pa s sklepom preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave zoper navedenega obdolženca z dne 24. 5. 2022, zoper katerega se obdolženec ni pritožil. Utemeljenost suma, da je sostorilec pri ropu, ki naj bi oškodovanca ob tem tudi lahko telesno poškodoval, prav obdolženi A. A. izhaja predvsem iz zagovora soobdolženega B. B. pri dežurni preiskovalni sodnici. Utemeljenost suma, da naj bi bil oseba, ki jo je B. B. imenoval ... prav obdolženi A. A., pa se je utrdila pri njegovem prijetju ob hišni preiskavi v stanovanju, ki ga uporablja C. C., saj obdolženemu A. A. dejansko na desni roki manjka prst, kot je to opisal B. B. Dokazi, zbrani po pravnomočnosti sklepa o preiskavi, so obstoj utemeljenega suma, ki ga zagovornik niti ne problematizira, samo še utrdili. Med preiskavo je bil zaslišan oškodovanec E. E. Navedel je, da je iz Nemčije v Slovenijo pripeljal arome za vodne pipe in se z namenom, da jih proti plačilu kupnine izroči B. B., s slednjim sestal. Skupaj sta bila v vozilu B. B., tam se jima je pridružil še en moški. Opisal je, da ga je prav ta drugi moški (ki ga je obdolženi B. B. v zagovoru imenoval ...) s pištolo udarjal po glavi, mu odvzel telefon in denarnico, iz katerega mu je pobral denar, vrnil pa dokumente, ter sta ga obdolženca okrvavljenega pustila v bližini bencinske črpalke ter se z aromami za vodne pipe, brez da bi jih plačala, ter oškodovancu odvzetim denarjem in mobilnim telefonom, odpeljala. Utemeljen sum je potrjen tudi z mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki je ugotovil, da je oškodovanec lahke telesne poškodbe lahko zadobil na opisan način. Prav tako je utemeljen sum potrjen še s posnetki video nadzornih kamer, ki prikazujejo vožnjo obdolženega B. B. ter s komunikacijo med obdolženci in tudi med njimi in oškodovancem, kot je razvidno iz analize podatkov obdolženemu B. B. zaseženega telefona.

8. Pritrditi je državnemu tožilcu, da se okoliščine, ki kažejo na obdolženčevo begosumnost, niso spremenile. Obdolženi je državljan Bosne in Hercegovine, kjer ima tudi prebivališče in po lastnih navedbah tudi premoženje. Obdolženi v Republiki Sloveniji nima urejenega bivališča, prav tako tu nima družine, zaposlitve ali premoženja, tako da pri njemu niso podane nobene navezne okoliščine na Republiko Slovenijo. Ob navedenem in glede na težko kaznivega dejanja, zaradi katerega v naši državi zoper njega teče kazenski postopek in se zrcali v visoki zakonsko predpisani zaporni kazni, je podana realna in konkretna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti našo državo zapustil in se vrnil v svojo domovino, to je Bosno in Hercegovino. Bosna in Hercegovina skladno z določbo drugega člena pogodbe med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi1 svojih državljanov ne izroča. To pomeni, da bi obdolženi z vrnitvijo v domovino onemogočil izvedbo kazenskega postopka v Republiki Sloveniji. Zato je pripor kot najstrožji omejevalni ukrep še naprej neogibno potreben za zagotovitev nemotenega teka postopka, saj nobeden od milejših ukrepov, za kar se zavzema obdolženčev zagovornik, ne bi mogel učinkovito preprečiti, da obdolženec našo državo zapusti. Glede na težo kaznivega dejanja, ki je obdolžencu očitano in zagroženo zaporno kazen ter potrebo po zagotovitvi nemotenega poteka kazenskega postopka, je pripor tudi glede na njegovo dosedanje trajanje, še vedno sorazmeren ukrep v odnosu do obdolženčeve pravice do osebne svobode.

9. Vrhovno sodišče tako pritrjuje državnemu tožilcu, da je podaljšanje pripora zoper obdolženca neogibno potreben in sorazmeren ukrep, zato, da se zagotovi nemoten potek kazenskega postopka v naši državi. Vendar pa Vrhovno sodišče ni sledilo predlogu, da se pripor obdolžencu podaljša še za dva meseca. Državni tožilec kot poglavitni razlog za podaljšanje pripora navaja potrebno po zaslišanju osumljenega C. C. v postopku mednarodne pravne pomoči pred pristojnimi organi v Bihaću, kjer se navedeni nahaja v priporu. Tudi preiskovalni sodnik v pojasnilu kot edino preiskovalno dejanje, ki ga je potrebno še izvesti do zaključka preiskave, navaja zaslišanje osumljenega C. C. Kot je Vrhovno sodišče presodilo že v sklepu II Kr 23821/2022 z dne 18. 7. 2022, s katerim je odločalo o predlogu za podaljšanje pripora soobdolženemu B. B., je tudi C. C. državljan Bosne in Hercegovine, ki svojih državljanov ne izroča, zato je morebitni potek kazenskega postopka zoper navedenega v naši državi negotov. Državni tožilec je v predlogu navedel, da je zaslišanje C. C. potrebno iz razloga, ker ga je obdolženi B. B. opisal kot organizatorja ropa, in naj bi se prav navedeni za sodelovanje pri kaznivem dejanju dogovoril tudi z obdolženim A. A. S tem tožilec ni utemeljil morebitne relevantnosti izpovedbe C. C. za presojo ravnanj obdolženih A. A. in tudi B. B. Po presoji Vrhovnega sodišča tako zaslišanje domnevnega sostorilca kot obdolženca v postopku mednarodne pravne pomoči v Bosni in Hercegovini, ki ni članica Evropske Unije, med katerimi je v veljavi več instrumentov, ki omogočajo hitro in učinkovito pravosodno sodelovanje, ne more biti razlog zaradi katerega preiskava zoper obdolženega A. A. ne bi mogla biti zaključena.

10. V pripornih zadevah so državni organi dolžni postopati posebej hitro, saj sme pripor trajati najkrajši potrebni čas. Vrhovno sodišče glede na dosedanji tek preiskave ocenjuje, da je bila pravica obdolžencu do sojenja v razumnem roku zagotovljena. Pri presoji predlaganega roka za podaljšanje pripora je Vrhovno sodišče izhajalo iz navedb v predlogu državnega tožilca in pojasnil preiskovalnega sodnika. Državni tožilec je v predlogu, poleg zaslišanja C. C., navedel, da je potrebno v preiskavi odločiti še o izločitvi dokazov, pri tem pa niti iz njegovega predloga, niti iz pojasnil preiskovalnega sodnika ne izhaja, da bi bilo potrebno izvesti še kakšno drugo procesno dejanje. Vrhovno sodišče ocenjuje, da bo mogoče o predlogu za izločitev dokazov, ki ga je zagovornik soobdolženega B. B. na sodišče podal že 1. 7. 2022, odločiti v roku enega meseca in da bo v tem roku tudi državni tožilec v skladu z drugim odstavkom 184. člena ZKP imel na voljo dovolj časa za odločitev o morebitni vložitvi obtožnice zoper oba obdolženca. Zmotno je stališče obdolženčevega zagovornika, da podaljšanje pripora zaradi sprejetja odločitve tožilca o morebitni vložitvi obtožnice, ne more biti razlog za podaljšanje pripora. Da mora imeti tudi državni tožilec določen čas, da po zaključku preiskave sprejme odločitev, izhaja iz izrecne določbe drugega odstavka 184. člena ZKP.

11. Vrhovno sodišče je obdolženemu A. A. zato podaljšalo pripor za en mesec, to je do 12. 9. 2022. 1 Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe št. 82/2006 z dne 2. 8. 2006.