Jedro

Čeprav tožeča stranka na narok ni prišla, sodišče ne bi moglo izdati sodbe na podlagi odpovedi, kot je smiselno predlagano v pritožbi. To bi bilo možno le, če bi tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa nanj ne bi bila prišla, čeprav je bila v redu povabljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. 0876 I 11284/2007 z dne 28.9.2007 za glavnico 224,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.2.2007 dalje do plačila in za izvršilne stroške 49,49 EUR z zamudnimi obrestmi od 9.10.2012 dalje do plačila (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Sodišče je naložilo toženi stranki povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 37,47 EUR v roku osem dni, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita storitev procesnih napak in izdajo sodbe, s katero je kršilo 455. člen Zakona o pravdnem postopku. Tožeča stranka ni prišla na prvo glavno obravnavo, kljub temu, da je bila nanjo pravilno povabljena, svojega izostanka pa ni opravičila. Zakon pravi, da se tožeča stranka v takem primeru odpoveduje tožbenemu zahtevku. Sodišče je kršilo tudi 452. člen Zakona o pravdnem postopku, ki nalaga, da vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo, kar je toženec tudi storil. Tožeča stranka je vložila še eno pripravljalno vlogo, česar ji zakon ne dovoljuje. Sodišče se je neutemeljeno sklicevalo na sodno prakso in kršilo 452. člen ZPP. Sodišče tudi ni upoštevalo 455. člena ZPP in je izdalo sodbo v toženčevo škodo, kljub temu, da mu na glavni obravnavi ni bilo dovoljeno govoriti. V nadaljevanju toženec zanika, da bi bil na zdravljenju, saj iz listine, ki jo je podpisal jasno izhaja, da odklanja zdravljenje na kliniki ORL. Nov sprejemni list ne dokazuje, da bi ponovno obiskal bolnišnico. Zahteval je originalno listinsko dokumentacijo, sodišče pa je izdalo sodbo, oprto na fotokopije in neverodostojne listine, ki se nanašajo na drugo osebo. Trdi, da je tožeča stranka listine ponaredila, na kar je opozoril že v svoji pripravljalni vlogi, sodišče pa je to prezrlo. Zahteva tudi povrnitev stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na višino vtoževanega zneska gre v konkretnem primeru za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 448. člena ZPP). Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče materialno pravo pravilno uporabilo. Prav tako pa niso podane ne zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka, ne tiste, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

5. V postopku v sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži eno pripravljalno vlogo. Tožeča stranka lahko v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe v odgovoru na tožbo. Tožena stranka lahko v osmih dneh po prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe tožeče stranke v njeni pripravljalni vlogi (452. člen ZPP). Tožeča stranka je začela postopek na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je na podlagi ugovora toženca razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, o zahtevku pa se je v nadaljevanju odločalo v pravdnem postopku. Tožeča stranka je na poziv sodišča dopolnila tožbo tako, da je v pripravljalni vlogi navedla dejstva in predlagala dokaze, s katerimi se dejstva ugotavljajo. Toženec pa je nato z vlogo navedbe tožeče stranke prerekal. Tožeča stranka je vložila novo pripravljalno vlogo, v kateri je odgovorila na navedbe toženca in podala dodatna pojasnila. Sodišče pa je toženca pozvalo, naj na vlogo odgovori in ga opozorilo, da dejstev in dokazov, ki jih stranka ne bo navedla v vlogi, ne bo upoštevalo. Toženec na vlogo tožeče stranke ni odgovoril. Sodišče je nato ravnalo v skladu z določilom 453. člena in štelo, da se dejstva in dokazi, ki jih stranke navajajo v vlogah, ki niso navedena v 452. členu, ne upoštevajo. Zato toženec na naroku, (katerega izvedbo je predlagal) ni mogel podati novih navedb. Pritožbeni očitki toženca, da je sodišče kršilo določilo 452. člena ZPP, so tako neutemeljeni.

6. Sodišče je izvedlo narok za glavno obravnavo, saj je to tožena stranka zahtevala. Na narok za glavno obravnavo tožeča stranka ni prišla, prišel pa je toženec. Sodišče je ravnalo pravilno, ko je izvedlo dokazni postopek z listinskimi dokazi v spisu in na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka odločilo. Čeprav tožeča stranka na narok ni prišla, sodišče ne bi moglo izdati sodbe na podlagi odpovedi, kot je smiselno predlagano v pritožbi. To bi bilo možno le, če bi tožeča stranka zahtevala izvedbo naroka, pa nanj ne bi bila prišla, čeprav je bila v redu povabljena oziroma, če bi obe stranki zahtevali izvedbo naroka, pa nanj nobena ni prišla, čeprav bi bili v redu obe vabljeni, in bi sodišče moralo šteti tožbo za umaknjeno (454. člen ZPP). Tožeča stranka ni predlagala izvedbe naroka. Narok je zahtevala tožena stranka. Obe stranki sta predlagali izvedbo listinskih dokazov, nobena od strank (niti toženec) pa ni predlagala toženčevega zaslišanja. Sodišče je zato ravnalo pravilno, ko toženca ni zaslišalo. Zatrjevana kršitev 455. in 456. člena ZPP s tem ni podana.

7. V nadaljevanju toženec podaja pritožbene navedbe, ki napadajo dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar pa v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe ugotovilo, da je bilo v postopku dokazano, da ni šlo za ponarejanje listin, ampak za administrativne napake osebja tožeče stranke, da je bila tožencu nudena 16.1.2007 nujna medicinska pomoč, da je bil napoten na nadaljnji pregled na ORL kliniko, kjer je bil opravljen pregled kot storitev nujne medicinske pomoči in zato ni bil tožniku izstavljen noben račun. Zdravnica je sprejela odločitev za sprejem na oddelek na bolnišnično zdravljenje, kar je toženec odklonil, zato je bilo na bolnišničnem listu zabeleženo, da je bil opozorjen na možne zaplete in tveganja ter toženčev podpis. V nadaljevanju noči si je toženec premislil in se je vrnil na oddelek, kamor je bil tudi sprejet. Gre za dejansko ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki je toženec v pritožbenem postopku s trditvijo, da gre za ponarejene listine, ne more izpodbiti. Toženec tako v pritožbenem kot tudi že v prvostopenjskem postopku zatrjuje, da je tožeča stranka ponaredila listine, da se je sodišče oprlo na neverodostojne listine in fotokopije, ki se nanašajo na drugo osebo. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih prvostopenjske sodbe obširno pojasnilo, zakaj ni štelo, da bi šlo za ponarejene listine, ampak za administrativne napake (primerjaj 24. točko obrazložitve sodbe) in da se listine ne nanašajo na drugo osebo. Ker ni šlo več za nujno medicinsko pomoč, ampak za bolnišnično zdravljenje, tožeča stranka upravičeno terja znesek 15 % doplačila toženca v vtoževani višini. Prvostopenjsko sodišče se je glede višine in podlage zahtevka oprlo na določila Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (2), česar tožena stranka niti ne napada.

8. Toženec v pritožbi navaja, da sploh ni bil na zdravljenju na kliniki ORL. To predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, pa tudi sicer so dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča drugačne. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil v nadaljevanju noči sprejet na oddelek in da ni šlo na nujno medicinsko pomoč (primerjaj obrazložitev pod 25. točko sodbe).

9. Noben uveljavljani ali uradno upoštevni pritožbeni razlog torej ni podan. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

(1) Ur. list RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP.

(2) Ur. list RS. št. 9/1992 in naslednji, v nadaljevanju ZZVZZ.