Jedro

Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo izključno na materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, so v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP pravno nepomembni. Ker pritožnica obrazložitve glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila konkretizirano ne napada, je v tem postopku ne more izpodbiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval predodelitev otrok z določitvijo preživnine in stikov ter odločilo, da se stiki glede mld. sina spremenijo tako, da bodo od pravnomočnosti sodbe dalje potekali po predhodnem dogovoru med njim in tožnikom. Odločitev je oprlo na četrti odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Presodilo je, da ni podanih razlogov, da bi se otroka zaupala v varstvo in vzgojo očetu in da se s strani otrok izražena želja sklada z njunimi koristmi. Strokovno mnenje A. A. je upoštevalo kot del tožnikove trditvene podlage. V uvodnih ugotovitvah je poudarilo, da je bilo s pravnomočno sodno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z opr. št. P 3379/2010-IV z dne 10. 5. 2012 odločeno, da se mld. otroka pravdnih strank dodelita v varstvo in vzgojo toženki, tožnik pa je nato neuspešno vložil tožbo zaradi predodelitve otrok, določitve preživnine in stikov - s pravnomočno sodbo z opr. št. IV P 54/2013 z dne 27. 11. 2014 je sodišče zavrnilo njegov zahtevek in stike spremenilo. Toženka je nato predlagala ukinitev stikov, ki so bili s sklepom z opr. št. N 78/2017 z dne 2. 2. 2018 spremenjeni. Sodišče je sledilo ugotovitvam do sedaj pridobljenih izvedeniških mnenj izvedencev klinično psihološke oziroma psihiatrične stroke iz drugih istovrstnih postopkov med pravdnima strankama. Vpogledalo je v izvedenska mnenja otroške in mladinske psihiatrinje prof. dr. B. B. v zadevi N 78/2018, kliničnega psihologa D. D. v zadevi IV P 54/2014 in klinične psihologinje C. C. v zadevi P 3370/2010-IV. Zavrnilo je dokazni predlog za postavitev novega izvedenca klinično psihološke stroke, ker je ocenilo, da ob vseh izvedenih dokazih novo izvedensko mnenje ne bi moglo spremeniti ugotovljenega dejanskega stanja. Takšen zaključek je potrjen z izpovedbama obeh mld. otrok na neformalnem razgovoru pri sodnici, ki je ocenila, da otroka razumeta družinsko situacijo in zelo zrelo ter dolgoročno ocenjujeta svojo vlogo in koristi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP iz razloga, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na strokovna mnenja izvedencev iz predhodnih postopkov med strankama, ki niso podali mnenja za adekvatno obdobje. Poudarilo je, da se sodišče prve stopnje do tožbenih trditev v povezavi z mnenjem A. A. ni adekvatno opredelilo, saj je zavrnilo dokazni predlog za angažiranje novega izvedenca. Sodišče prve stopnje, ki ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem, je nepravilno ocenilo, da novo izvedensko mnenje ne bi moglo spremeniti ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnik je stališče o spremenjenih okoliščinah zaradi materinega neprimernega odnosa do obeh otrok in vzpodbujanja odtujitvenega sindroma do očeta utemeljeval z argumentom, da so pri obeh otrocih podani odtujitveni sindrom, znaki pomanjkanja ambivalentnosti ter druge težave. Utemeljenost tožbenih navedb bi sodišče lahko ugotovilo le s pomočjo ustreznega izvedenca klinične psihologije ali psihiatrične stroke, ki bi odgovoril na s strani tožnika zastavljena strokovna vprašanja. Odločba sodišča prve stopnje glede spremenjenih okoliščin ni v celoti obrazložena, saj glede odgovorov na strokovna vprašanja temelji na starejših podatkih. Ker gre za sklop strokovnih vprašanj, na katera mora odgovoriti ustrezen izvedenec, stranke pa imajo na takšno mnenje možnost podajati pripombe, ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti v pritožbenem postopku. S ponovnim sojenjem glede na datum vložene tožbe, ki je bila vložena v letu 2018 ne bo kršena ustavna pravica pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Toženka je zoper sklep sodišča druge stopnje vložila pritožbo iz razloga bistvenih kršitev določb postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter potrdi sodbo sodišča prve stopnje oziroma da vrne zadevo sodišču druge stopnje v ponovno odločanje. Sodišče druge stopnje bi moralo potrditi sodbo sodišča prve stopnje oziroma dopolniti postopek in brez nepotrebnega odlašanja novo sojenje opraviti samo. Pritožba meni, da spremenjene okoliščine niso izkazane in da je sodišče druge stopnje zagrešilo kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je tožbo vložil 20. 5. 2018. Mld. sin je bil v času vložitve tožbe star 14 let, mld. hčer pa 12 let. Izvedenka prof. B. B. je v postopku z opr. št. N 78/2017 z dne 28. 9. 2017 na naroku z dne 2. 2. 2018 mnenje dopolnila. V tako kratkem časovnem intervalu so mnenja iz drugih sodnih postopkov upoštevna. Pri tožniku se stanje ni spremenilo in o odtujitvenem sindromu ni mogoče govoriti. Toženka je primerna za vzgojo otrok, ki želita živeti pri njej. Odločitev sodišča prve stopnje je obrazložena tudi glede trditev v povezavi z mnenjem A.A. o odtujitvenem sindromu. A. A. ni opravil pregleda staršev in otrok. Mnenje je izdelal le na podlagi informacij, ki mu jih je predal tožnik. Otoka sta že od leta 2011 podvržena razgovorom, obravnavam in zdravniškim pregledom. Kar nekajkrat sta že bila obravnavana pri izvedencih, zdravstvenih ustanovah in drugih organih. Sodišče druge stopnje bi moralo mnenje otrok upoštevati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZPP v prvem odstavku 357.a člena uvaja novo pravno sredstvo. Gre za pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe. Njen cilj je zagotoviti učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki bi bilo lahko ogroženo v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo. Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP.1 Predmet preizkusa po 357.a členu ZPP je le odločitev, ali je pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je uporabilo kasatorično pooblastilo, namesto, da bi o zadevi samo dokončno odločilo. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku po 357.a členu ZPP ni pooblaščeno presojati, ali je razveljavitveni sklep materialnopravno (glede razlage in uporabe materialnopravnih pravil družinskega prava) ter procesnopravno (glede ugotovitev pritožbenega sodišča o zagrešenih procesnih kršitvah pred sodiščem prve stopnje) pravilen ali napačen.2

6. Pritožbenih razlogov iz drugega odstavka 357.a člena ZPP pritožba ne zatrjuje na konkretiziran način. Pritožba ne trdi, da je zaradi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo izključno na materialnopravno pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, so v pritožbenem postopku iz 357.a člena ZPP pravno nepomembni. Ker pritožnica obrazložitve glede vprašanja uporabe kasatoričnega pooblastila konkretizirano ne napada, je v tem postopku ne more izpodbiti. Vrhovno sodišče, ki na pritožbene razloge iz drugega odstavka 357.a člena ZPP ne pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi četrtega odstavka 357.a člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Sklep VS RS z dne 20. 12. 2018, opr. št. Cp 40/2018. 2 Sklep VS RS z dne 19. 9. 2019, opr. št. Cp 43/2019.