Jedro

Poudariti je, da sme upravni predpis zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originalnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje. Pravilnik v vsebinskem smislu ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki so v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Medobčinskega inšpektorata Koroške št. 061-0087/2020-10 (62) z dne 17. 7. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Toženka je dolžna tožnicama povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. Medobčinski inšpektorat Koroške je tožnicama z odločbo št. 061-0087/2020-10 (62) z dne 17. 7. 2020 odredil, da morata obrezati vegetacijo (živo mejo) ob javni občinski cesti JP 578240, odsek 578241, opis IGEM-Poročnik (v nadaljevanju javna občinska cesta), ki raste v preglednem polju cestnega priključka od hišne št. ..., na zemljišču parc. št. 13/14 k.o. ..., katerega solastnici sta, v njeni celotni dolžini (cca. 13 m) na višino rasti v 0,75 m (1. točka izreka), odredil rok deset (10) dni od vročitve odločbe za ureditev (2. točka izreka), tožnicama določil, da morata o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpektorja (3. točka izreka) ter določil, da če obveznost iz 1. točke izreka ne izpolnita v roku, se bo opravila izvršba s prisilitvijo (4. točka izreka). Odločil je še, da posebni stroški niso nastali (5. točka izreka) in da pritožba ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2. Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti vodil postopek glede preglednosti cestnega priključka pri izvozu od hišne št. ... na javno občinsko cesto in sicer zaradi vegetacije (žive meje) ob navedeni cesti, ki raste na zemljišču s parc. št. 13/14, k.o. ... ID znak ... (v nadaljevanju zemljiška parcela). Ugotovitve inšpekcijskega nadzora v zvezi s preglednostjo cestnega priključka pri izvozu od hišne št. ..., na javno občinsko cesto JP 587240, odsek 578241, opis IGEM-Poročnik (v nadaljevanju cestni priključek), izhajajo iz obvestila prvostopenjskega organa št. 061-0087/2020-6 (62) z dne 17. 6. 2020, ki je bilo strankama vročeno 18. 6. 2020 (v nadaljevanju obvestilo). Iz obvestila izhaja, da sta zavezanki za zagotovitev preglednosti izvoza iz cestnega priključka od hišne št. ... v letu 2016 uredili postavitev prometnega ogledala. Pri tem se je na inšpektorat ponovno obrnil uporabnik ceste, ki je izpostavil, da je postavljeno prometno ogledalo zarošeno ali zamrznjeno (pri nižjih temperaturah, predvsem v jutranjem času) in ne pripomore k preglednosti cestnega priključka, ki je oviran zaradi predmetne žive meje. Iz obvestila je še izhajalo, da se je 12. 6. 2020 s strani inšpektorja na kraju opravil inšpekcijski pregled. Ugotovil je, da višina rasti v povprečju znaša 0,95 m (0,87 m - v delu bližje izvozu cestnega priključka). Tožnici sta bili zato pozvani, da najkasneje do 6. 7. 2020 poskrbita, da višina rasti predmetne vegetacije (žive meje) ne presega 0,75 m in da takšno višino rasti vzdržujeta ali jo v celoti odstranita. 16. 7. 2020 se je opravil kontrolni inšpekcijski pregled, kjer se je ugotovilo, da višina predmetne vegetacije ni obrezana na višino 0,75 m. 3. Župan Občine Dravograd, kot organ druge stopnje, je pritožbo tožnic zavrnil kot neutemeljeno. V svojih razlogih sledi odločitvi in razlogom organa prve stopnje. Navaja, da lastništvo zemljiške parcele, na kateri se nahaja živa meja, ki vpliva na pregledno polje priključka na občinsko cesto, ni sporno. Tožnici tudi po opravljenem ponovnem inšpekcijskem pregledu 16. 7. 2020 (Zapisnik št. 061-0087/2020-7 (62) z istega dne), spornega dela žive meje nista odstranili, niti nista oporekali ugotovljenemu dejanskemu stanju glede višine vegetacije, zato je bil inšpekcijski ukrep izrečen utemeljeno. Ugotovljena višina vegetacije, ki znaša 0,95 m naj bi bila v nasprotju s kogentno določbo drugega odstavka 70. člena Pravilnika o projektiranju cest (v nadaljevanju Pravilnik), ki izrecno določa, da je v območju površin potrebnih za preglednost ceste, dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Merodajna okoliščina za izrek inšpekcijskega ukrepa je tako višina vegetacije, ki je v konkretnem primeru višja od dovoljene. Prvostopenjski organ naj bi zadostno pojasnil ali je zagotovljeno polje preglednosti ceste skladno s predpisi, ki urejajo javne ceste, zato naj bi bila izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Dejansko stanje pa popolno in pravilno ugotovljeno, prav tako je bil pravilno uporabljen materialni predpis.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnici s pravočasno vloženo tožbo izpodbijata odločbo zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navajata, da sta solastnici zemljišča s parc. št. 13/14, k.o. ... ID znak ..., na katerem je sporna živa meja in se nahaja tik ob javni občinski cesti JP 578240, odsek 578241. Preglednost javne občinske ceste pri izvozu iz cestnega priključka od hišne št. ... na omenjeno javno cesto naj bi bila, zaradi zasajene žive meje, zmanjšana. Zaradi navedenega sta tožnici že v letu 2016 uredili postavitev prometnega ogledala. V letu 2020 pa se je ponovno pritožil uporabnik ceste, saj ogledalo naj ne bi pripomoglo k večji preglednosti. Tožnici sta še pojasnili, da ju je prijavil uporabnik, s katerim sta v medsoseskih sporih, ki so rezultirali v več inšpekcijskih prijav. Poudarjata, da sta že v pritožbi zoper odločbo ugovarjali, da je bilo ugotovljeno dejansko stanje napačno in da je drugostopenjski organ postavitev ogledala štel za nerelevantne navedbe. Pri tem pa izpostavljata, da če te navedbe ne bi bile relevantne, jih tudi prvostopenjski organ v svoji odločbi ne bi ugotovil. V izpodbijani odločbi naj ne bi bilo navedeno na podlagi katerih dokazov je organ odločal, toženka se tudi ni opredelila do dokazov, ki sta jih predložili tožnici.

5. Nadalje tožnici poudarjata, da je bila živa meja zasajena že pred 35 leti in je bila ves čas enako visoka (to je 0,95 cm), da ne zakriva pogleda na javno cesto, zato tudi ne zmanjšuje vidljivosti, ker gre za nizko rastje. Preglednost cestnega priključka naj bi zagotavljalo prometno ogledalo, ki je bilo postavljeno in izbrano skladno s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Dodatno pa še menita, da gre pri omenjenem izvozu na javno občinsko cesto v resnici za vaško asfaltirano pot, ki je skoraj brez prometa in jo uporabljajo zgolj lastniki hiš, omejena pa je tudi hitrost vožnje (30 km/h). Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, priglašata pa tudi stroške postopka.

6. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, prav tako je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Povzame še, da je preglednost ob občinski cesti urejena v 98. členu takrat veljavnega Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in konkretizirana z določbo drugega odstavka 70. člena Pravilnika. Navezna okoliščina za izrek inšpekcijskega ukrepa je tako višina vegetacija, ki je omejena z mejo 0,75 m. V konkretnem primeru je živa meja višja od dovoljene višine, tožba je zato neutemeljena in jo je potrebno zavrniti.

**Potek postopka**

7. Senat tega sodišča je s sklepom II U 380/2020 z dne 6. 6. 2023 odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik. Ker je dejansko in pravno stanje zadeve enostavno, je senat presodil, da so izpolnjeni pogoji iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) za odločanje po sodniku posamezniku.

**O odločanju na seji**

8. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj sta obe stranki izrecno podali pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujeta v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1. Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi pisnih vlog strank in njunih pisnih dokazov (prvi odstavek 279.a člena ZPP).

**K I. točki izreka**

9. Tožba je utemeljena.

10. Sodišče uvodoma ugotavlja, da med strankama ni sporno, da sta tožnici solastnici zemljišča s parc. št. 13/14, k.o. ... ID znak ..., ki se nahaja tik ob javni občinski cesti, da je cesta kategorizirana kot javna občinska cesta ter da višina žive meje na zemljiški parceli, ki se nahaja tik ob javni občinski cesti, znaša 0,95 m. Ostaja pa sporno dejansko stanje ali je zagotovljena preglednost cestnega priključka na javno občinsko cesto.

11. V obravnavani zadevi je izpodbijana odločba toženke izdana na podlagi 112. člena ZCes-1 in osme alineje 1. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1. Sodišče ugotavlja, da je bil prvostopenjski organ, ob ugotovljenih kršitvah iz 5. člena ZCes-1, stvarno pristojen za ukrepanje. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se zato pravilno sklicuje na pooblastilo iz 112. člena ZCes-1, po katerem inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov na občinskih in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, opravlja občinski inšpekcijski organ, pristojen za ceste. Splošne inšpekcijske ukrepe pa nadalje določa 118. člen ZCes-1. 12. Skladno s 5. členom ZCes-1 je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. V zadevnem primeru gre za varovalni pas ceste. V tem pasu je po prvem odstavku 97. člena ZCes-1 raba prostora omejena. Prvi odstavek 98. člena ZCes-1 še določa, da v območju nivojskega križišča občinskih cest, križišča občinske ceste z železniško progo (preglednostni prostor) ali v območju cestnih priključkov na občinsko cesto (pregledno polje) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma), ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka. Zgornja meja višine vegetacije pa je opredeljena v Pravilniku, in sicer v drugem odstavku 70. člena, skladno s katerim je v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. 13. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je prvostopenjski organ v postopku izreka inšpekcijskega ukrepa ugotovil višino predmetne žive meje, ki v povprečju znaša 0,95 m (0,87 m - v delu bližje izvozu iz cestnega priključka od hišne št. ...), pri čemer ni pojasnil ali in kako omenjena višina žive meje vpliva na preglednost cestnega priključka. Do tega se ni opredelila niti toženka. Preglednost ob občinski cesti je urejena v 98. členom ZCes-1. Slednji za območje cestnih priključkov določa, da tam ni dovoljeno vzpostaviti kakršnekoli vegetacije ali postaviti objekte, naprave in druge predmete ter storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost cest, križišča ali priključka. Določba k omejitvenemu ravnanju zavezuje vsakogar. Tožnici trdita, da je bilo za vzpostavitev preglednosti cestnega priključka že v letu 2016 postavljeno prometno ogledalo. Postavljeno je bilo s strani pogodbenega vzdrževalca kategoriziranih občinskih cest, narejeno pa je iz materiala, ki je odporen na vremenske vplive.

14. Sodišče se sicer strinja s toženko v delu, da je pri drugem odstavku 70. člena Pravilnika treba izhajati iz prvega odstavka 98. člena ZCes-1. Namen tega določila je, da je prepovedano vzpostaviti kakršnokoli vegetacijo, ob dodatnem pogoju, da ta ovira preglednost. Sodišče pa nadalje ugotavlja, da toženka pogoja ali višina vegetacije vpliva na preglednost, kot to določa 98. člen ZCes-1, v izpodbijani odločbi ni pojasnila. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da toženka ni ustrezno uporabila 98. člena ZCes-1, zaradi česar je ostalo relevatno dejansko stanje nerazčiščeno in neobrazloženo. Na podlagi navedenega je utemeljen ugovor tožnic, da dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno.

15. Poudariti je, da sme upravni predpis zakonsko normo dopolnjevati le do te mere, da z dopolnjevanjem ne uvaja originalnih nalog države in da z zakonom urejenih pravic in obveznosti ne zožuje. Pravilnik v vsebinskem smislu ne sme določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki so v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi.1 Sodišče pripominja, da Pravilnik sicer določa zgornjo mejo dovoljene višine vegatacije v območju površin potrebnih za preglednost ceste, pri tem pa niti ZCes-1 niti sam Pravilnik ne določita, da je to tudi meja s katero je določena preglednost cestnega priključka (tj. kar raste pod to mejo je, pregledno, kar pa je nad njo, pa je nepregledno).

16. Sodišče je glede na vse navedeno, na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ presoditi vse navedbe glede preglednosti cestnega priključka, ki sta jih tožnici podali v upravnem postopku ter se do njih argumentirano opredeliti in po potrebi izvesti morebitne druge dokaze ter tožnicama omogočiti, da se do vseh izvedenih dokazov in dejanskih ugotovitev organa izjavita.

**K II. točki izreka**

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, toženka dolžna tožnicama povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Drugi odstavek 3. člena določa, da se tožnicama priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša skupaj 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnici pa sta v postopku imeli odvetnico. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude. Toženka bo prišla v zamudo, če stroške ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Tako Ustavno sodišče RS v odločbah št. U-I-285/99 z dne 10. 7. 2002, U-I-260/09-18 z dne 13. 1. 2011, U-I-229/03 z dne 9. 2. 2006, U-I-84/09-11 z dne 2. 7. 2009 in U-I-73/94 z dne 25. 5. 1995.