Jedro

Ker je predlagatelj listi kandidatov priložil le štiri obrazce podpore volivcev, je lista vložena v nasprotju s 15. členom ZVPEP, ki zahteva podpise štirih poslancev ali najmanj 1000 volivcev. Zato je DVK v skladu s 15. členom in 7. členom ZVPEP zakonito in pravilno listo kandidatov zavrnila. Takšna odločitev DVK tudi ni v nasprotju z mednarodnimi akti.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) je z izpodbijano odločbo zavrnila listo kandidatov z imenom liste „...“, ki jo je vložila politična stranka ... Svojo odločitev je DVK oprla na določbe 7. člena Zakona o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP) in 59. člen Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da so bili listi kandidatov priloženi 4 (štirje) obrazci podpore volivcev, torej manj, kot je to določeno v 15. členu ZVPEP. Zato je tožena stranka listo kandidatov zavrnila.

3. V pritožbi tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in toženi stranki naloži izdajo odločbe o potrditvi vložene liste. Navaja, da je listo kandidatov vložila v skladu z Ustavo, zakoni in mednarodnim pravom. Mednarodni pakt o političnih in državljanskih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah prepovedujeta kakršnokoli diskriminacijo. Izpodbijana odločba temelji na zakonu, ki ni skladen z Ustavo RS in navedenimi mednarodnimi akti. To je tožeča stranka navajala že v svoji vlogi z dne 25. 4. 2014. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Način določanja liste kandidatov za volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament je urejen v 15. členu ZVPEP. Po navedeni določbi lahko politična stranka vloži listo kandidatov s podpisi najmanj štirih poslancev Državnega zbora ali s podpisi najmanj 1000 volivcev.

6. Ker je bila v obravnavanem primeru lista kandidatov vložena v nasprotju z navedenimi določbami ZVPEP, je tožena stranka ravnala pravilno in zakonito, ko je na podlagi 59. člena ZVDZ v zvezi s 7. členom ZVPEP pritožničino listo kandidatov, za katero je ugotovila, da ni v skladu z zakonom, zavrnila.

7. Pritožbeni ugovori niso upoštevani in na odločitev ne morejo vplivati.

8. Že Ustavno sodišče je v svojem sklepu U-I-114/09 z dne 27. 5. 2009 ugotovilo, da različna teža podpisov, ki jih dajo v podporo poslanci in volivci, ne pomeni nedopustne diskriminacije med temi osebami, ker je ta razlika stvarno utemeljena z različnim položajem posameznih subjektov v političnem sistemu. Ugotovilo je tudi, da takšna ureditev ni v neskladju z Ustavo.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča iz istih razlogov ne gre za kršitve mednarodnih aktov, kot jih je uveljavljala tožeča stranka v svoji vlogi z dne 25. 4. 2014. Zakon, na podlagi katerega je bila sprejeta sporna odločba, ni v nasprotju z 2., 16. in 25. členom Mednarodnega pakta (določbe o pravni sposobnosti, sodelovanje pri upravljanju javnih zadev, prepoved različnega obravnavanja) in tudi ni v nasprotju z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (prepoved diskriminacije, pravica do svobodnih volitev).

10. Ker je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZVDZ in ZVPEP, je Vrhovno sodišče na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu, četrtega odstavka 105. člena ZVDZ in 5. člena ZVPEP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.