Jedro

Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev in ima skladno z

286. členom ZIZ učinek sklepa o izvršbi. Tudi če gre za začasno odredbo po 3. odstavku 85. člena ZDR (zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi), se glede predpostavk za izdajo začasne odredbe uporabljajo določbe ZIZ (272. člen ZIZ). Zato revizija zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi začasne odredbe, s katero je tožnik predlagal zadržanje prenehanja PZ zaradi odpovedi, ni dovoljena. ZIZ v 1. odstavku 10. člena namreč določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo tožnika z dne 8.8.2005, dopolnjeno z vlogo z dne 9.8.2005. Zoper takšen sklep se z laično pritožbo pritožuje tožnik. Navaja, da je sodišče prve stopnje ob zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe nedopustno spregledalo, da je tožena stranka z nezakonito odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z grobo zlorabo prava sestavila popolnoma napačen konstrukt zoper novinarja z najboljšimi referencami na Dnevniku, prejemnika petih najvišjih nagrad in priznanj. Tožnik je v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe izkazal ne le verjetnost, ampak gotovost terjatve in nastanek težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje je nezakonito in neustavno ignoriralo določbo 43. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 27/2004, 10/2004), po kateri lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki so potrebne, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali prepreči uporaba sile. Sodišče prve stopnje naj bi se s tem pristransko postavilo na stran delodajalca, kot močnejše stranke. Sodišče prve stopnje je s tem tudi kršilo 3. člen Zakona o sodiščih (ZS - Ur. l. RS št. 19/94 - 73/2004), ki določa, da je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon ter da je v skladu z ustavo vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava ter na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, ne da bi se pri tem skliceval na katerokoli vrsto začasne odredbe, zato bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati smisel in namen tožnikovega predloga ter pri tem upoštevati določbo 43. čl. ZDSS. Sodišči prve in druge stopnje sta kršili načelo pravne pomoči tožniku, ki tako ni bil pravočasno in natančno obveščen o možnih pravnih poteh v postopku pred sodiščem, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe na prvi in drugi stopnji. Sodišče prve stopnje pri obravnavi predloga za izdajo začasne odredbe ni uporabilo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - UPB1, Ur.

l. RS št. 40/04), saj je odločilo na podlagi vpogleda v listine.

Sodišče bi korektno in nepristransko poslovalo s tem, da bi vpogledalo v listine in uporabilo določbe 43. čl. ZDSS. Zaradi navedenega je sklicevanje sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu na določbe ZIZ neutemeljeno, nezakonito, zavajajoče in neustavno. Tožnik sodišču predlaga, da po uradni dolžnosti takoj sprejme začasno odredbo v skladu s 43. čl. ZDSS, s katero bo preprečilo nadaljnjo uporabo sile in nastanek težko nadomestljive škode.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) v zv. s 366. čl. ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz

1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita sklicevanje na določbe ZIZ. Začasna odredba je oblika zavarovanja terjatev, zato ima v skladu z 268. čl. ZIZ učinek sklepa o izvršbi in se zanjo uporabljajo določbe ZIZ. To velja tudi za začasno odredbo, predvideno v tretjem odstavku 85. čl. ZDR. Tudi začasna odredba, izdana na podlagi tretjega odstavka 85. čl. ZDR, ima učinek sklepa o izvršbi in tudi zanjo morajo biti izpolnjene splošne predpostavke za izdajo začasne odredbe, določene v 272. čl. ZIZ.

Navedeno pomeni, da tudi glede začasne odredbe, predvidene v 85. čl. ZDR, velja določba 10. čl. ZIZ o nedovoljenosti revizije. V zvezi s tožnikovim predlogom za izdajo začasne odredbe predpostavk iz 272. čl. ZIZ sicer ni bilo potrebno posebej ugotavljati, saj ni bil izpolnjen osnovni pogoj za izdajo takšne začasne odredbe, kakor je predpisan v 85. čl. ZDR, to je nasprotovanje sindikata odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavčeva predhodna zahteva delodajalcu za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi.

Vse preostale pritožbene navedbe se sploh ne nanašajo na izpodbijani sklep o zavrženju revizije, temveč na sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe ter na drugostopenjski sklep, s katerim je bila zavrnjena tožnikova pritožba. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče na te pritožbene navedbe ne odgovarja, saj je v tem postopku potrebno presojati pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju revizije, ne more pa pritožbeno sodišče še enkrat odločati o pravilnosti zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku, ko je zavrglo tožnikovo revizijo. V skladu s prvim odstavkom 374. čl. ZPP prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. Revizija je nedovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. čl. ZPP). Prvi odstavek 10. čl. ZIZ izrecno določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija. S sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1004/2005 z dne 27.7.2005 je bil potrjen sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe. Ta sklep tako pomeni pravnomočno odločbo, izdano v postopku zavarovanja, zato revizija zoper njega glede na citirano določbo ZIZ ni dovoljena.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.