Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnik ni izkazal pogojev po 1. in 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka in mora v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku njegove stroške odgovora pritožbo v znesku 671,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe na nepremičnine, dovoljene s sklepom o izvršbi sodišča prve stopnje z dne 10. 11. 2022 (I. točka izreka), in odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti nadaljnje stroške izvršilnega postopka v višini 503,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje dolžnik vlaga pravočasno pritožbo po pooblaščencu zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni in odloči o stroških pritožbenega postopka ter predloga za odlog izvršbe. Navaja, da ni sprejemljivo stališče CSD iz dopisa z dne 24. 2. 2023, da dolžnikove družine ne poznajo dovolj dobro, da bi podali mnenje. CSD bi moral družino spoznati in, kot ga je zaprosilo sodišče, podati mnenje o ogroženosti družine v primeru takojšnje izvršbe. Sodišče prve stopnje na podlagi pavšalnega mnenja CSD ob nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju predloga ne bi smelo zavrniti. Tudi sicer je dolžnik izkazal posebno utemeljene okoliščine po drugem odstavku 71. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj družina (očitno vseh devet članov, ki so prijavljeni na istem naslovu) iz naslova pravic po Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) prejema socialno pomoč v višini 493,05 EUR, dolžnik je razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, v okviru katere mu je priznana pravica do dela s skrajšanim delovnim časom 4 ure dnevno in z omejitvami, ter je od 29. 11. 2021 voden v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in se preživlja izključno s prejemki iz naslova nadomestila za brezposelnost v znesku 530,19 EUR, ki ga bo prejemal do 10. 7. 2023, dolžnikova žena pa je brezposelna in vodena v evidenci ZRSZ od 24. 11. 2021. Uveljavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb, da nepremičnine, ki so predmet izvršbe, predstavljajo tudi dom dolžnikovim devetim ožjim družinskim članom (med njimi tudi dolžnikova vnukinja, rojena 23. 8. 2022). Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da so (drugi) posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ le tisti, ki so posledica izjemne situafcije, ki dolžniku onemogoča izpolnitev obveznosti, saj zakon tega ne določa. Ponavlja navedbe o svojem zdravstvenem stanju in navaja, da je podrobno opisal stopnjevanje zdravstvenih težav in predložil dokaze. Sodišče prve stopnje je nepravilno zaključilo, da se njegove zdravstvene težave od izdaje izvršilnega naslova (sklep o dedovanju D 614/2020 z dne 19. 9. 2021) do vložitve predloga za izvršbo niso bistveno spremenile, sicer pa je relevantno le zdravstveno stanje ob vložitvi predloga za izvršbo. Izvršba bi dolžnikovo zdravstveno stanje bistveno poslabšala in bi bilo njegovo zdravljenje oteženo. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 800/2022 z dne 17. 1. 2023. Izpodbija tudi stroškovno odločitev izpodbijanega sklepa, saj stroški sestave odgovora na predlog ne pomenijo, da jih je dolžnik upniku povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki je nanjo odgovoril po pooblaščencu. V odgovoru na pritožbo upnik predlaga, da pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrne in dolžniku v roku 15 dni naloži povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Dodaja, da niso vse nepremičnine, ki so predmet izvršbe, dolžnikov dom. Dolžnikov dom so le nepremičnine, ki predstavljajo stanovanjsko hišo z zemljiščem (parcele z ID znaki 000 203/12, 000 203/3, 000 205/2 in 000 205/1), dve parceli (z ID znakoma 000 267/3 in 000 267/1) pa predstavljata gozd. Kljub dolgotrajnosti celotne zadeve dolžnik ni storil ničesar v smeri ureditve prebivališča ali poplačila dolga in le zavlačuje postopek.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočnega in izvršljivega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Velenju D 614/2020 z dne 19. 3. 2021 in pravnomočnega in izvršljivega sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Velenju Z 36/2022 z dne 6. 5. 2022. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 10. 11. 2022 zaradi izterjave zneska 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2021 dalje in vseh stroškov izvršilnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi dovoljena izvršba na dolžnikove nepremičnine z ID znaki parcel 000 203/12, 000 203/3, 000 205/2 in 000 205/1 do celote in z ID znakoma parcel 000 267/3 in 000 267/1 do polovice celote (I.1 točka izreka), zaradi izterjave zneska 365,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 6. 2022 dalje in vseh stroškov izvršilnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je bila dovoljena izvršba z rubežem dobroimetja, ki ga ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet (I.2 točka izreka), dolžniku pa je bilo naloženo, da mora upniku v roku 8 dni povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 428,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je odlog izvršbe možen le primerih, ki so taksativno našteti v točkah od 1 do 12 prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog pa je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, našteti v točkah 1 do 4 drugega odstavka 71. člena ZIZ (izvršba na dolžnikov dom,1 izvršba za izpraznitev in izročitev dolžnikovega doma,2 neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa dolžnika kot potrošnika in drugi posebno upravičeni razlogi, ki jih izkaže dolžnik). Pritožbeno ni izpodbijan zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni zatrjeval pogojev za odlog po 2. in 3. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.

7. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnik pogoja po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ ni izkazal. Po citirani določbi namreč sme sodišče na dolžnikov predlog ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, dolžnik pa ni predložil nobenega dokaza, da gre za izterjavo takšne denarne terjatve.3 Niso utemeljene pritožbene navedbe o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju zaradi pavšalnega mnenja CSD. Po drugem odstavku 74. člena ZIZ lahko sodišče odloži izvršbo iz razloga po 1. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za šest mesecev in le enkrat, kadar dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov. Kot je dolžniku že pojasnilo sodišče prve stopnje, CSD, pri katerem je sodišče prve stopnje na dolžnikov predlog opravilo poizvedbe o tem, ali bi s takojšnjo izvršbo na dolžnikove nepremičnine bilo ogroženo preživljanje dolžnika in njegovih družinskih članov, ni podal obrazloženega mnenja, iz katerega bi bilo razvidno, da bi to s takojšnjo izvršbo bilo ogroženo (natančneje glej obrazložitev sodišča prve stopnje na 6. strani). Prav tako ni podana uveljavljana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo do navedb, da nepremičnine, ki so predmet izvršbe, predstavljajo tudi dom dolžnikovim devetim ožjim družinskim članom, saj je že iz zgoraj obrazloženega razvidno, da sodišče teh navedb ni prezrlo.

8. Pritožbeno sodišča soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal pogoja za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, po kateri je mogoče izvršbo odložiti iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da je izvršbo na podlagi citirane določbe 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ mogoče odložiti, kadar so za to podani posebno upravičeni razlogi le v primeru, da gre za izjemno situacijo, ki dolžniku onemogoča izpolnitev njegove obveznosti. Namen odloga po drugem odstavku 71. člena ZIZ je namreč omogočiti varstvo dolžnikovega položaja v tistih tistih izjemnih primerih, ko bi invazivnost izpraznitve in izročitve nepremičnine nasprotovala doseženim civilizacijskim vrednotam in zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva ter bi odrekala skrb za človeka.4 Takšnih izjemnih okoliščin pa dolžnik tudi po presoji pritožbenega sodišča v predlogu za odlog z navedbami o zdravstvenih težavah ob vložitvi predloga za odlog izvršbe, ki naj bi predstavljale oviro za plačilo dolga, ni izkazal. Sodišče prve stopnje je dolžniku pojasnilo, da njegove zdravstvene težave niso nove in so obstajale že v času sprejetja sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Velenju D 614/2020 z dne 19. 3. 2021 (ki v tej izvršbi predstavlja izvršilni naslov) in se do danes niso bistveno spremenile. Zgolj s ponavljanjem navedb o svojem zdravstvenem stanju, ki jih je navedel že v predlogu za odlog, zaključka sodišča prve stopnje o zdravstvenih težavah ne more izpodbiti. Dolžnikovo sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 800/2022 z dne 17. 1. 2023 pa je neutemeljeno, saj zadeva ni primerljiva z obravnavano. V citirani zadevi je namreč šlo za odločanje o ponovnem predlogu za odlog zaradi slabega zdravstvenega stanja dolžničine matere.5

9. Neutemeljena je tudi pritožbena graja odločitve o nadaljnjih izvršilnih stroških. Sodišče prve stopnje je upniku, ki mu je bil dolžnikov predlog za odlog s strani sodišča prve stopnje vročen v odgovor in je upnik nato na ta predlog tudi vsebinsko odgovoril, utemeljeno priznalo stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe, saj so stroški te vloge postali za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ).6

10. Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa povrniti upniku, ki je odgovoril na pritožbo, njegove potrebne stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ti stroški predstavljajo znesek 671,98 EUR, pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) ob upoštevanju vrednosti vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), in sicer: 900 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 18 točk za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Odmerjene stroške mora dolžnik plačati v roku 15 dni (kot je predlagal upnik), ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude pa dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

1 če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine 2 če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika 3 V konkretnem primeru gre za izterjave zneska 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2021 dalje in vseh stroškov izvršilnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. 4 Primerjaj odločba Ustavnega sodišča RS U-I-171/16. 5 V citiranem sklepu je Višje sodišče v Mariboru potrdilo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžničinega predloga za odlog. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, ki je upoštevalo, da je bila izvršba enkrat že odložena na podlagi istega s strani dolžnice zatrjevanega slabega zdravstvenega stanja njene matere (v preteklosti je že bilo tudi potrebno njeno oživljanje zaradi srčnega zastoja) in da je odlog izvršbe lahko le začasne narave. 6 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1543/2022 z dne 20. 12. 2022 (14. točka obrazložitve).