Jedro

Prvostopenjski organ je v postopku presojal predloženi elaborat ter ugotavljal, ali se predlagana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Namreč v katastru se kot urejena meja ne more evidentirati meja, ki bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Tožnik se je s predlagano mejo strinjal, kar je tudi potrdil s svojim podpisom na zapisnik. Bil je naročnik geodetskega postopka in aktivna stranka upravnega postopka in bi z izjavo – umikom zahteve oba postopka, upravnega pa do izdaje prvostopne odločbe, lahko ustavil. Tako pa so njegovi ugovori nerazumljivi in jih sodišče ne more upoštevati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ je odločil, da se je v katastrski občini … kot urejen evidentiral del meje parcele 415/1 s sosednjo parcelo 2638 tudi v dotikališču parcele 415/5 (1. točka izreka); da se je parcela 415/1 ukinila ter sta nastali parceli 415/6 in 415/7 (2. točka izreka); ter da je grafični prikaz urejenega dela meje in stanje parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil zahtevo z elaboratom za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje parcele 415/1 s sosednjo parcelo 2638 tudi v dotikališču parcele 415/5 in parcelacijo parcele 415/1. Geodetska uprava je preizkusila elaborat v skladu z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik). V postopku so sodelovali tožnik kot lastnik parcele 415/1, C. kot lastnica parcele 2638 in A.A. kot lastnik parcele 415/5. Vse stranke so se udeležile mejne obravnave in njenega nadaljevanja. Lastnika parcel 415/5 in 415/1 sta na mejni obravnavi, v zapisniku z dne 8. 9. 2011, podpisala izjavo o strinjanju s potekom predlaganega dela meje parcele 415/1 s sosednjo parcelo 2638, tudi v dotikališču parcele 415/5. Pooblaščenka upravljavca parcele 2638 pa je podala soglasje v nadaljevanju mejne obravnave dne 23. 9. 2011. Parcelacija se je izvedla na zahtevo in pogoji lastnika parcele. Geodetska uprava je ugotovila, da podatki o delu meje, novem delu meje in parcelah omogočajo njihovo evidentiranje.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi navaja, da iz spisa izhaja, da so lastniki na mejni obravnavi soglašali s potekom meje, to mejo pa je v zemljiškokatastrskih točkah (lomi) geodet izmeril in o njih v elaboratu navedel ustrezne podatke. Tožnik je pokazal svojo mejo, bil je opozorjen na pravne posledice in mu je bilo tudi pravilno pojasnjeno, da meja ne sme odstopati od podatkov zemljiškega katastra. Zapisniku mejne obravnave je priložena skica terenske meritve, iz katere je razvidno, s kakšnimi mejnimi znamenji je geodet označil zemljiškokatastrske točke in posledično mejo. Tožnik se je strinjal s predlagano mejo, kar je potrdil s svojim podpisom na zapisnik mejne obravnave.

Tožnik v tožbi navaja, da se z ničemer ne strinja, kar mu očita odločba. Vse je konstrukt A.A. in geometra ter ostalih okuženih pomočnikov. Sodišče naj pogleda, kaj je B.B. počel pri meritvah. On je prvo meril pot po naročilu A.A. in je vrgel ven mejnik ter postavil drugega 50 cm nižje. Opozoril ga je, da ga je najel za merit parcelo, ne pa poti, in mu ne priznava merjenja. On je delal dalje pri A.A. in odmeril 12 m in mejnik, ki je bil prestavljen par dni prej, ne da bi tam kot bi moral biti na 12 m. Ponovno je geometru rekel, da naj ne meri in da mu meritev ne priznava. A.A. je celo posnel prestavljen mejnik, ne pa tistega prej v pravem stanju. Kar se tiče vseh skic in kopij je vse po volji Udovča in ostalih koristnikov, ne pa po kopijah, ki jih je sam kupil in tudi A.A. Poudarja, da je to konstrukt zgoraj navedenih. V odgovoru na poziv na dopolnitev pa še navaja, da če bi bil A.A. resen, bi kos med svojo parcelo takoj odkupil, ko sta se dogovorila pri nakupu parcel. Tako bi bilo vse skupaj 100 evrov, tako pa je že 1.000 evrov. Samovoljno je postavil škarpo in stebričke na njegovo posest, brez njegove vednosti, ne da bi ga opozoril zakaj. Rekel je, da bosta šla uredit, a tega še do danes ni naredil. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Stranka z interesom C. je na tožbo odgovorila in predlaga zavrnitev tožbe.

Stranka z interesom A.A. na tožbo ni odgovoril. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Obravnavana meritev temelji na elaboratu, ki ga je naročil tožnik pri podjetju B. in je bil izveden pri upravnem organu z ureditvijo evidentiranja dela meje parcele 415/1, s sosednjo parcelo 2638, tudi v dotikališču parcele 415/5 in parcelacijo (ukinitev parcele 415/1 in nastankom novim parcel 415/6 in 415/7), na njegovo zahtevo. Kot izhaja iz upravnega spisa, se je tožnik tudi udeležil mejne obravnave dne 8. 9. 2011 in podpisal izjavo o strinjanju s potekom predlaganega dela meje parcele 415/1 s sosednjo parcelo 2638, tudi v dotikališču parcele 415/5. Nadalje iz zapisnika izhaja, da je tožnik pokazal tudi svojo mejo ter bil opozorjen na pravne posledice, pojasnjeno mu je bilo tudi, da meja ne sme odstopati od podatkov zemljiškega katastra. Tožnik pa se je strinjal s predlagano mejo, kar je potrdil s svojim podpisom na zapisnik.

Upravni organ je v postopku presojal predloženi elaborat ter ugotavljal, ali se predlagana meja razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Namreč v katastru se kot urejena meja ne more evidentirati meja, ki bi odstopala od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Iz ugovorov, ki jih zoper izpodbijano odločbo naperja tožnik, ni razvidno, da bi imel tožnik ugovore v tej smeri in sicer, da bi predlagana meja odstopala od podatkov zemljiškega katastra. Kot je sodišče navedlo že zgoraj, pa se je s pokazano mejo tožnik strinjal in to potrdil s svojim podpisom. Navedeno, glede na ugovore, ki jih navaja v tožbi, niti ni sporno. Ostalih ugovorov, ki se nanašajo na meritve, pa sodišče, ob že zgoraj navedenih dejstvih, da je tožnik naročil elaborat pri geodetskem podjetju in tudi zahteval uvedbo postopka na podlagi tega elaborata, ne more upoštevati. Namreč tožnik je bil naročnik geodetskega postopka in aktivna stranka upravnega postopka in bi z izjavo – umikom zahteve oba postopka, upravnega pa do izdaje prvostopne odločbe, lahko ustavil. Tako pa so njegovi ugovori nerazumljivi in jih sodišče ne more upoštevati.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.