Jedro

V obravnavanem primeru gre za terjatev, ki je imela naravo verzijskega zahtevka, vendar pa je glede na določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod I izreka razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 12902/2007 z dne 27. 12. 2007 razveljavi in se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne. Pod II izreka je tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 79,44 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega izpolnitvenega roka do plačila.

2. Proti tej sodbi se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka. V pritožbi navaja, da se ne more strinjati z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, ko je sprejelo stališče, da je rok za vtoževano terjatev - obratovalne stroške enoletni zastaralni rok v skladu s 6. točko prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in ne petletni zastaralni rok, kot ga zatrjuje tožeča stranka, ko na podlagi določbe 197. čelna OZ zahteva plačilo zneska, ki ga je plačala za toženo stranko izvajalcu Mariborski vodovod. Nesporno je, da je dosedanja sodna praksa upoštevala v primerih izdatka za drugega petletni zastaralni rok. V navedenem vtoževanem zahtevku ne gre za preprečevanje kopičenja dolgoletnih in zapletenih sporov, še manj pa za onemogočanje zagotavljanja pravne varnosti, saj je nesporno, da je toženec za svojo obveznost in dejstvo, da jo mora poravnati, vedel. Tožeča stranka predlaga spremembo sodbe tako, da se obdrži v veljavi zgoraj navedeni sklep o izvršbi, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za postopek v sporih majhne vrednosti, v katerem je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Predmet obravnavane zadeve je terjatev iz naslova vodarine za mesec marec 2003, ki je v plačilo zapadla 23. 4. 2003. Kot izhaja iz razlogov sodbe, je sodišče prve stopnje upoštevalo ugovor zastaranja te terjatve in posledično zaključilo, da je zahtevek neutemeljen. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za terjatev, ki je imela naravo verzijskega zahtevka, vendar pa je glede na določbo 6. točke prvega odstavka 355. člena OZ potrebno uporabiti enoletni zastaralni rok. Posledično je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijani sodbi odločilo pravilno, ko je zaradi zastaranja tožbeni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen ob hkratni razveljavitvi zgoraj navedenega sklepa o izvršbi. Pritožbeno sodišče zato povzema razloge izpodbijane sodbe (točka 9 do 11) sodbe in glede na pritožbene navedbe še dodaja:

7. Pritrditi je sicer pritožbi, da po sodni praksi, ki se je izoblikovala v dobi veljavnosti Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), v primeru izdatka za drugega oziroma plačila za dobavljeno toplotno energijo vodo, dimnikarske in vzdrževalne storitve, ne velja enoletni zastaralni rok, če je te izdatke za etažne lastnike plačal upravnik stanovanj.

8. OZ pa je postavil zavezanca za plačilo teh storitev oziroma dobav v razmerju do upravnika v enak pravni položaj, kot v primeru, če bi plačilo od njega terjal neposredno dobavitelj oziroma izvajalec storitve(1). Terjatve upravnikov za te storitve in dobave so primerljive s terjatvami iz 1. točke prvega odstavka 355. člena OZ (in 378. člena ZOR). Tudi ni smiselno, da bi bili etažni lastniki v slabšem položaju takrat, ko dolgujejo plačilo upravniku (ker bi veljal daljši zastaralni rok), kot takrat, ko za plačilo za isto storitev dolgujejo neposredno dobavitelju (2).

9. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče, ob tem, ko ob uradnem preizkusu (člen 350/II ZPP) ni našlo uradno upoštevnih procesnih kršitev, zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP in peti odstavek 458. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.