Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila kršitve upravnega postopka, ki se nanašajo na možnost sodelovanja zavezanca in prizadete stranke v postopku ter pomanjkljivost v ugotovitvah, ki se nanašajo na identifikacijo zemljišča in na ovire za vračanje podržavljenega premoženja glede na obstoj kompleksa v skladu z določbo 27. čl. ZDen. Ugotavljanje višine odškodnine oz. ali ta presega 30% vrednosti podržavljenega zemljišča je pomembno za odločanje v smislu 72. člena ZDen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, na pritožbo Kmetijskega Kombinata P. odpravila delno odločbo Sekretariata za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Občine S.B., št. ... z dne 10.2.1994. Tožena stranka je ugotovila, da sta J.l. in M.M. po svojem pooblaščencu vložila zahtevek za vračilo parcel, med katerimi so tudi parcele št. 548, 549/1, 552/1, 553, 554/2, 576, 577, 544/1 in 1195, vpisane v vl. št. 135 in 199 k.o. S.P., ki so bile podržavljene z odločbo Komisije za kmetijski zemljiški sklad št. ... z dne 8.6.1954, izdane na podlagi Zakona o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam ter z odločbo Občinskega ljudskega odbora S.B. št. ... z dne 17.4.1963, ki je bila izdana na podlagi Temeljnega zakona o izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Tožena stranka je v postopku, ki ga je vodil upravni organ prve stopnje ugotovila vrsto pomanjkljivosti. Zahtevek vlagateljev ni bil poslan zavezancu za vračilo podržavljenih parcel, to je Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki je na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije postal stranka v postopku in zavezanec za vračilo zemljišč, ki so po 5.12.1992 postala last Republike Slovenije. Prav tako pa vloga upravičencev ni bila poslana Kmetijskemu kombinatu P. kot dejanskemu uporabniku predmetnih zemljišč. Iz obrazložitve odločbe upravnega organa prve stopnje tudi ni razvidno ali se podržavljene parcele, na katerih se upravičencem priznava solastninski delež v kompleksu kmetijskih zemljišč, v tem kompleksu sploh nahajajo. Nerazumljiva pa je tudi odločitev upravnega organa prve stopnje, ki vrača nekatere parcele v last "do celote", nekatere pa samo v deležu. Upravni organ prve stopnje ni ugotavljal morebitnega okrnenja kmetijskega kompleksa zaradi načina vračanja predmetnih parcel, prav tako pa ni pravilno določil roka v katerem ima dosedanji koristnik pravico ta zemljišča še uporabljati, zato da bi svoje poslovanje lahko prilagodil spremenjenim razmeram. Upravni organ prve stopnje je ugotovil, da je bila izplačana odškodnina za podržavljena zemljišča, ki ni presegala 30 % realne vrednosti podržavljenih zemljišč in jo zato na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ni upošteval. Iz dokumentacije v spisu pa ni mogoče preveriti in ugotoviti, kako je bila ta odškodnina izračunana. Po mnenju tožene stranke upravni organ prve stopnje tudi ni postavil skrbnika za poseben primer v skladu s 67. členom ZDen.

Tožeča stranka v svoji tožbi navaja, da tožena stranka s svojo odločbo povzroča neenakopraven položaj upravičencev v postopku denacionalizacije, ker enkrat uporablja kot osnovo za izračun vrednosti podržavljenega premoženja pravilnik, ki je veljal za nacionalizacijo podjetij, drugič pa tržno vrednost nepremičnin v času podržavljenja. Poročilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju je bilo posredovano Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pravočasno, saj je bila praksa, da je zavezanec podal izjavo šele po končanem poročilu. V kolikor zavezanec ni upošteval roka, ki ga je določil upravni organ, je ta kljub temu izdal odločbo. Glede določitve skrbnika za poseben primer pa so stališča posameznih ministrstev različna in dovoljujejo nekatera tudi postavitev skrbnika hkrati z odločitvijo o glavni stvari. Glede pomanjkljivosti dokaznega gradiva v spisu, pa bi moralo veljati načelo ekonomičnosti, saj so vsi dokumenti zbrani v spisu z oznako "G.". Upravni organ prve stopnje je izdal preko dvesto odločb, v katerih so bili določeni solastninski deleži po enaki metodi kot v obravnavani zadevi.

Pomanjkljivosti v postopku na prvi stopnji niso bile take, da bi narekovale odpravo prvostopne odločbe. Tožeča stranka zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in jo vrne toženi stranki v ponovno odločanje oziroma, da potrdi odločbo prve stopnje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe v tožbi kot neutemeljene in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je na podlagi podatkov, v upravnem spisu organa prve stopnje, pravilno ugotovila kršitve upravnega postopka, ki se nanašajo na možnost sodelovanja zavezanca in prizadete stranke v postopku. Pravilne so tudi ugotovitve tožene stranke glede pomanjkljivosti o ugotovitvah, ki se nanašajo na identifikacijo zemljišča in na ovire za vračanje podržavljenega premoženja glede na obstoj kompleksa v skladu z določbo 27. člena ZDen. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da v prvostopni odločbi in tudi v samem spisu ni podatkov, na podlagi katerih bi bilo možno preveriti in ugotoviti vrednost predmetnega zemljišča ob podržavljenju in ga primerjati z vrednostjo ob denacionalizaciji, saj so samo ti podatki lahko osnova za oceno glede odstotka odškodnine, ki je bila izplačana za zemljišče ob podržavljenju. Ugotavljanje višine odškodnine oziroma ali ta presega 30 % vrednosti podržavljenega premoženja je pomembna za odločanje v smislu 72. člena ZDen.

Sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru glede postavitve skrbnika za poseben primer. Postavitev skrbnika ureja določba 67. člena ZDen, ki je posebni predpis, ki pooblašča upravni organ, ki vodi postopek, da sam postavi skrbnika za poseben primer pod pogoji, ki jih določa zakon. Ta pomanjkljivost tožene stranke pa ni vplivala na njeno sicer pravilno in zakonito odločitev v izpodbijani odločbi.

Sodišče je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (Ur.l.SFRJ, št. 4/77). Določbo tega zakona, kot tudi določbe ZUP, je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).