Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo.

Obrazložitev

1. Tožnica (...) je 1. 3. 2007 sklenila kreditno pogodbo v CHF za 15 let. Pojasnilna dolžnost ji je bila opravljena tako, da se je z direktorjem banke za kredit v CHF dogovoril njen prijatelj bančnik.

2. Sodišče prve stopnje je (tudi v tretjem sojenju) zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti Notarskega zapisa SV 418/07 z dne 7. 3. 2007 Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in Kreditne pogodbe št. 118647 z dne 1. 3. 2007 ter iste kreditne pogodbe v navadni obliki (I./1. točka izreka). Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožnici plačati znesek 36.348,45 EUR z obrestmi od 25. 7. 2019 dalje (I./2. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (II. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I./1. točki izreka spremenilo tako, da je ugotovilo ničnost Notarskega zapisa SV 418/07 z dne 7. 3. 2007 Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve in Kreditne pogodbe št. 118647 z dne 1. 3. 2007 ter iste kreditne pogodbe v navadni obliki. V ostalem delu (I./2. in II. točka izreka) je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo.

4. Toženka predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: (1) ali sta sodišči prve in druge stopnje z opustitvijo prednostne presoje, ali domnevno nepošteni pogodbeni pogoji temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih Republike Slovenije v smislu člena 1(2) Direktive 93/13, zmotno uporabili materialno pravo; (2) ali pogodbeni pogoj, ki določa, da banka odobrava kreditojemalcu namenski-stanovanjski kredit z valutno klavzulo v določenem znesku CHF v evro protivrednosti po tečajnici Banke Slovenije - referenčni tečaji Evropske centralne banke za CHF na dan črpanja kredita, kreditojemalec pa se zaveže kredit vrniti v mesečnih anuitetah v evro protivrednosti po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan plačila, po svoji normativni vsebini ustreza valutni klavzuli iz prvega odstavka 372. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali načelu monetarnega nominalizma iz 371. člena OZ; (3) ali sta sodišči prve in druge stopnje s presojo nepoštenosti spornih pogodbenih pogojev na podlagi Direktive oziroma Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) zmotno uporabili materialno pravo; (4) ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je kreditna pogodba št. 118647 (v obliki notarskega zapisa SV 418/07 pred notarjem Friderikom Bakovičem iz Maribora z dne 7. 3. 2007) glede na okoliščine zadeve nična; (5) ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru - zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse - dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni, oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo; (6) ali obrazložitev sodišča druge stopnje, ki je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in v pretežnem delu povzema odločbe Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča iz drugih postopkov, ne da bi dejanske okoliščine konkretnega primera skrbno analitično primerjalo s tistimi v citirani sodni praksi in ne da bi predrugačeno zgornjo premiso skrbno apliciralo na ugotovljeno dejansko stanje (in ne le s sklicem na povzetek), zadostilo ustavni pravici do obrazložene sodne odločbe; (7) ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo dolžnost materialno procesnega vodstva; (8) ali je obrazložitev sodišča druge stopnje, ki spremembo sodbe sodišča prve stopnje utemeljuje na zmotnih materialnopravnih izhodiščih sodišča prve stopnje, brez da bi opravilo skrbno presojo dejanskih navedb toženke in povezanih dokazov (iz katerih izhaja znatno drugačna argumentacija od zaključkov sodišča prve stopnje) in brez da bi obrazložilo, kako je presojalo procesno aktivnost toženke, le-tej dejansko odvzelo položaj aktivnega udeleženca v postopku in ji onemogočilo učinkovito obrambo njenih pravic, ter tako kršilo njeno pravico do izjave, ravnalo v nasprotju z načelom kontradiktornosti in kršilo njeno pravico do obrazložene sodne odločbe; (9) ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo metodološki napotek iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in poseglo v pravico do enakega varstva pravic toženke; (10) ali načelo lojalne razlage v segmentu področij minimalne harmonizacije slovenska sodišča zavezuje, da na podlagi interpretacije Direktive vzpostavljajo civilnopravno odgovornost prodajalcev ali ponudnikov, ki se skozi čas v sodni praksi Sodišča EU spreminja in dopolnjuje, ne da bi hkrati ustvarjalo obveznost, da sodišče skrbno presodi ali novejša razlaga Direktive de facto ustvarja novo pravno obveznost in brez da bi sodišče skrbno presodilo in obrazložilo, ali je sprememba razlage nacionalnega implementacijskega predpisa v nasprotju s temeljnimi načeli nacionalnega prava, zlasti ustavno prepovedjo retroaktivnosti; (11) ali obrazložitev sodne odločbe, ki presojo pojasnilne dolžnosti obrazloži negativno, torej z navedbo informacij, ki po presoji sodišča ne zadoščajo za jasnost in razumljivost spornega pogodbenega pogoja, ne da bi sodišče pred tem izvedlo ustrezno vsebinsko materialno procesno vodstvo, ter brez vsebinskega pojasnila, kakšna konkretna pojasnila oziroma informacije bi potrošniku moral, poleg ugotovljenega, še podati prodajalec ali ponudnik, da bi potrošniku s celoto predloženih informacij dal dovolj jasno vedeti, da so valutna nihanja nestabilna in potencialno visoka, in mu ustrezno pojasnil dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valuto, pri čemer sodišče ponudniku ali prodajalcu pomanjkljivosti podanih pojasnil očita zgolj abstraktno, in ko zaradi takšne negativne in abstraktne opredelitve v sodni odločbi izostane jasna obrazložitev konkretizirane razlike med obsegom in vsebino potrošniku podanih informacij in med konkretno obliko ter konkretno vsebino in vrsto informacij, ki bi - upoštevaje sodno prakso Sodišča EU o upoštevnosti vseh objektivnih informacij - zadostile pojasnilni dolžnosti, zaradi česar ponudnik ali prodajalec zgolj abstraktno razume, da so določene okoliščine povprečnemu potrošniku ostale pomanjkljivo pojasnjene, vendar hkrati ostane v dvomu o tem, kako in s kakšnimi ustnimi, pisnimi ali drugimi informacijami bi lahko zadostil merilom pojasnilne dolžnosti, in tako hkrati ostane brez vodila, kako svoje bodoče ravnanje uskladiti z veljavnim pravom, skladna z zahtevami Sodišča EU in ustavno pravico do obrazložene sodne odločbe ter ustavno pravico do pravne varnosti; in (12) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo kriterije za presojo (ne)poštenosti pogodbenega pogoja v smislu člena 3(1) Direktive oziroma prvega odstavka 24. člena ZVPot, s tem da je pri presoji upoštevalo tudi izvenpogodbeni (npr. regulativni, premoženjski) položaj pogodbenih strank.

5. Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).