Jedro

Ker je tožena stranka razumno utemeljila razlikovanje najvišje ocenjenih delavcev, ki so izpolnjevali pogoj za izjemno napredovanje, od drugih ocen delavcev, ki so pogojevale le redno napredovanje in jih ustrezno listinsko dokumentirala, je bila zagotovljena enakopravna obravnava delavcev pri oceni izpolnjevanja pogojev za napredovanje ob prvem uvrščanju v plačilne razrede.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 13.3.1997 in dokončnega sklepa z dne 7.5.1997 o določitvi količnika za določitev plače. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje višjega plačilnega razreda in za plačilo razlike plače ter povračilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da je bil tožnik ob prvi razporeditvi v plačilni razred v skladu z določbami Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede (Pravilnik o napredovanju - Ur.l. RS, št. 41/94, 49/95 in 66/96) na podlagi ocene ravnateljice, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, zakonito uvrščen v II. plačilni razred s količnikom 4,00 in da takšna ocena izpolnjevanja pogojev za napredovanje ni bila nezakonita.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z zaključkom, da je tožena stranka v sodnem postopku prepričljivo pojasnila pravilnost ocene izpolnjevanja pogojev za napredovanje in dokazala, da tožnik ni bil ocenjen z najvišjo oceno, da izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje, zaradi utemeljenega razlikovanja med njim in najuspešnejšimi delavci - pedagogi tožene stranke po kriteriju ustvarjalnosti in interdisciplinarne usposobljenosti, ne pa zaradi nezakonito določenega najvišjega deleža delavcev, ki so lahko izjemno napredovali.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur.l. RS, št. 12/03) in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da je sodba v nasprotju z navedbami strank in predloženimi dokazi, saj ocena tožnika ni skladna z navodili za ocenjevanje, ker je iz naslova dveh kriterijev ostal dejansko neocenjen. Upoštevanje takšne nepopolne ocene pomeni hkrati zmotno uporabo materialnega prava. Hkrati je takšen pristop k ocenjevanju tožnika toženi stranki omogočil, da je glede najvišje ocenjenih delavcev, ki jim je bilo priznano izpolnjevanje pogojev za izjemno napredovanje, ostala v nezakonito določeni kvoti 15-ih % oziroma 5-ih % vseh zaposlenih. Če ta kvota v pravilniku ne bi bila nezakonito določena, bi bil tudi tožnik ocenjen s priznanjem pogojev za izjemno napredovanje, kolikor si ravnateljica tožene stranke ne bi sama oblikovala nezakonitih meril, na podlagi katerih je utemeljevala nižjo oceno oziroma neocenjenost tožnika z vidika kriterija ustvarjalnosti in interdisciplinarne usposobljenosti.

Revizija je bila v skladu z določbami 375. člena ZPP vročena toženi stranki in stranskemu intervenientu, ki nanjo nista odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu z določbami 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri tem v skladu s 3. odstavkom 370. člena ZPP zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti.

V reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred nižjima sodiščema ni bila podana. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in njeni razlogi niso v nasprotju z listinami v spisu in drugimi izvedenimi dokazi. Sodišče je tudi prepričljivo obrazložilo, zakaj in kako je upoštevalo sicer dejansko nepopolno oceno izpolnjevanja pogojev tožnika za napredovanje v obrazcu št. 2 Pravilnika o napredovanju.

Kolikor tožnik v reviziji zatrjuje, da bi bil brez nezakonite omejitve kvote delavcev, ki lahko izjemno napredujejo, v 30. in 31. členu Pravilnika o napredovanju, ki je bila s strani Ustavnega sodišča RS kasneje razveljavljena (odločitev U-I-91/97 z dne 1.2.2001), ocenjen z izpolnjevanjem pogojev za izjemno napredovanje, sodišče ugotavlja, da v tem delu izpodbija drugačne dejanske ugotovitve nižjih sodišč, kar glede na določbe ZPP ne more biti revizijski razlog. Na te dejanske ugotovitve so v postopku revizije vezane tako stranke, kot sodišče. Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava in ni kršilo določb Pravilnika o napredovanju, ko je pri presoji tožnikovega zahtevka upoštevalo sicer dejansko nepopolno oceno izpolnjevanja pogojev tožnika za napredovanje. Na podlagi pred sodiščem izvedenih dokazov je tožena stranka prepričljivo utemeljila različno izpolnjevanje pogojev za napredovanje med delavci, za katere je bilo na podlagi najvišjih ocen vseh kriterijev ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za izjemno napredovanje, in tožnikom, ki je bil sicer kot uspešen delavec - pedagog ocenjen z drugo najugodnejšo oceno iz 26. člena Pravilnika o napredovanju, to je da (v celoti) izpolnjuje pogoje za napredovanje. Na takšno oceno pa izpad ocene kriterija ustvarjalnosti in interdisciplinarne usposobljenosti, po katerih tožnik ni dosegal najbolj uspešnih delavcev tožene stranke, ni imel vpliva.

Pravilnik o napredovanju v 25. členu določa, da se pri prvi razporeditvi izpolnjevanje pogojev za napredovanje ne ugotavlja na način, določen v II. poglavju pravilnika in ne dokazuje s pismenimi dokazili. To pomeni, da ravnateljica tožene stranke, ki je bila na podlagi določb 2. točke 1. odstavka 24. člena pravilnika pristojna za ocene o izpolnjevanju pogojev za napredovanje, ni bila vezana na določbe 10. do 14. člena pravilnika, v katerih je bil opredeljen točkovni sistem ocenjevanja posameznih kriterijev za potrebe rednega napredovanja delavcev. Zato je lahko razmejitev najvišjih ocen kriterijev, ki so pogojevale izjemno napredovanje, od ocen, ki so pogojevale le (redno) napredovanje, utemeljevala z razumnimi razlogi, kot jih je tožena stranka predočila sodišču in jih tudi ustrezno listinsko dokumentirala. Tudi na tak način je bila zagotovljena enakopravna obravnava delavcev tožene stranke pri oceni izpolnjevanja pogojev za napredovanje ob prvem uvrščanju v plačilne razrede.

Glede na povedano sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.