Jedro

V 35. členu ZNP ni urejen položaj, ko sodišče v zadevi ne odloči meritorno, temveč postopek ustavi. V takih primerih je treba na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabiti določbe ZPP. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka (tu predlagatelj), ki umakne tožbo (predlog), nasprotni stranki (nasprotnemu udeležencu) povrniti pravdne (nepravdne) stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Predlagatelj mora tretji nasprotni udeleženki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 74,66 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 12. 2023 ustavilo postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ker predlagatelj v postavljenem roku ni založil predujma za delo izvedenca. Z izpodbijanim sklepom z dne 21. 3. 2024 je predlagatelju naložilo, da mora v roku 15 dni tretji nasprotni udeleženki (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) povrniti stroške postopka v višini 597,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Predlog nasprotne udeleženke je v presežku do priglašenih 988,80 EUR oziroma skupaj z DDV v višini 1.206,34 EUR zavrnilo (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne stroškovni zahtevek nasprotne udeleženke. Priglaša pritožbene stroške.

Predlagatelj navaja, da se skladno z drugim odstavkom 16. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1) o stroških postopka odloči zgolj na zahtevo upravičenca, to pa je zgolj upravičen predlagatelj iz 46. člena ZVEtL-1. Ker nasprotna udeleženka ni predlagala uvedbe postopka, nima pravice do povračila stroškov. Stroški, potrebni za izvedbo in dokončanje postopka po tem zakonu, so stroški rednega upravljanja stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina oziroma h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče. Zakon ne omenja stroškov nasprotnega udeleženca, zato se uporablja splošna ureditev. Po temeljnem pravilu v Zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) vsaka stranka nosi svoje stroške; to velja tudi v primeru umika predloga za določitev pripadajočega zemljišča. Pri tem se pritožba sklicuje na VSL sklep I Cp 1036/2015 in VSL sklep II Cp 2811/2016. Izpostavlja, da so postopki za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča namenjeni urejanju nepremičninskih evidenc zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa, takšna uskladitev pa ni le v interesu predlagatelja, temveč tudi v interesu ostalih udeležencev postopka ter v javnem interesu. Nasprotna udeleženka (občina) ni v svojih vlogah zasledovala javnega interesa, niti ni po obvestilu o umiku predloga predlagala nadaljevanja postopka. Okoliščine obravnavanega primera ne utemeljujejo odstopa od splošnega pravila v nepravdnem postopku, da vsak udeleženec trpi svoje stroške.

3.Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške. Izpostavlja nerazumljivost pritožbenih navedb v zvezi s pravno podlago v ZVEtL-1. Meni, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), sicer pa bi moral predlagatelj kriti stroške tudi skladno s petim odstavkom 35. člena ZNP, saj jih je povzročil krivdno, ko ni založil predujma za izvedenca geodeta. Tako je ravnal, ker mu dosedanji tek postopka glede na mnenje izvedenke za urbanizem ni šel v korist. Nasprotna udeleženka nasprotuje uporabi stališč iz odločbe VSL sklep II Cp 2811/2016. Navaja, da kot zemljiškoknjižna lastnica parcele, glede katere se je vodil postopek, za nadaljevanje postopka nima nikakršnega javnega interesa, kaj šele pravnega interesa, in je zahtevku nasprotovala.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predlagatelj je zoper nasprotne udeležence vložil predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča. S sklepom z dne 8. 12. 2023 je sodišče prve stopnje postopek ustavilo, ker predlagatelj ni založil predujma za sodnega izvedenca geodetske stroke, brez tega dokaza pa ni moglo odločiti (prvi odstavek 36. člena ZNP). Sklep je pravnomočen. Na podlagi tega je nato z izpodbijanim sklepom odločilo še o priglašenih stroških nasprotne udeleženke.

6.Višje sodišče najprej zavrača zgrešeno stališče pritožbe, da lahko v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča povrnitev stroškov zahteva le upravičen predlagatelj iz 46. člena ZVEtL-1. Upravičenec za povrnitev stroškov iz drugega odstavka 16. člena ZVEtL-1 je tisti, ki so mu stroški nastali. Ob tem prvi odstavek 15. člena ZVEtL-1 zgolj vzpostavlja pravno podlago, da se v zvezi s stavbo, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina oziroma h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, ti potrebni stroški štejejo za stroške rednega upravljanja in se lahko izplačajo iz rezervnega sklada, če je ta oblikovan.

7.Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno pravno podlago, ko je o pravočasno priglašenih stroških nasprotne udeleženke odločilo na podlagi 158. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Tako v 35. členu ZNP ni urejen položaj, ko sodišče v zadevi ne odloči meritorno, temveč postopek ustavi. V takih primerih je treba na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabiti določbe ZPP. Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka (tu predlagatelj), ki umakne tožbo (predlog), nasprotni stranki (nasprotnemu udeležencu) povrniti pravdne (nepravdne) stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V posledici procesnih dejanj predlagatelja in s tem po njegovi volji je bil postopek ustavljen, ne da bi prišlo do vsebinske ureditve razmerja.

8.Pravilo iz prvega odstavka 35. člena ZNP, ki ureja stroške udeležencev in v skladu s katerim vsak udeleženec krije svoje stroške nepravdnega postopka, upošteva korist udeležencev pri vsebinski ureditvi razmerij v nepravdnem postopku. Zato ni uporabno v primerih, ko do meritorne odločitve ne pride. To velja kljub stališčem v zadevi VSL II Cp 2811/2016, saj zadeva ni povsem primerljiva z obravnavano. Ne glede na dejstvo, da je splošna urejenost uradnih (zemljiškoknjižnih in drugih) evidenc v javnem interesu, ni mogoče trditi, da je bilo nadaljevanje obravnavanega postopka v interesu tretje nasprotne udeleženke. Ta je namreč zemljiškoknjižna lastnica parcele, na kateri bi bilo skladno s predlogom odmerjeno pripadajoče zemljišče. Predlogu je ves čas nasprotovala. Poleg tega iz izvedenskega mnenja sodne izvedenke urbanistične stroke izhaja, da niso izpolnjeni kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, in se tako nakazuje neutemeljenost predloga. Zato nasprotni udeleženki ne more iti v škodo, da po nastopu fikcije umika predlagateljevega predloga ni sama prevzela postopka. Odločitev o sprožitvi postopka je sprejel predlagatelj, zaradi njegove odločitve pa so nasprotni udeleženki nastali stroški. Zaradi njegovega (domnevanega) umika predloga mora predlagatelj nasprotni udeleženki ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP njene stroške povrniti, saj razlog za umik ni bila izpolnitev predloga s strani nasprotne udeleženke oziroma ureditev razmerja zunaj postopka. Takšna je tudi večinska sodna praksa.1 Del sodne prakse je sicer zavzel drugačno stališče, a iz posebnih okoliščin, ki so bile podane v posameznih zadevah.2

9.Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena. Višje sodišče jo je zato skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10.O pritožbenih stroških je odločeno v skladu s 154. členom ZPP v zvezi z 37. členom ZNP. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka, nasprotni udeleženki pa mora v 15 dneh povrniti stroške odgovora na pritožbo, in sicer: 100 točk oziroma 60 EUR nagrade pooblaščencu za odgovor na pritožbo (tar. št. 24/3 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), materialne stroške v višini 1,20 EUR (11. člen OT) in DDV v višini 13,46 EUR (22 %), skupno 74,66 EUR. V primeru zamude ji mora plačati tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti.

-------------------------------

1Glej VSL Sklep I Cp 2750/2016, VSL Sklep II Cp 1099/2017.

2V zadevi VSL II Cp 2811/2016 je bila zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine prva nasprotna udeleženka (država), ki predlogu ni nasprotovala, povrnitev stroškov pa je zahtevala druga nasprotna udeleženka. V zadevi VSL Sklep I Cp 44/2023 se je postopek ustavil zaradi izgube pravnega interesa na strani predlagatelja. Zadeva, na katero se v pritožbi sklicuje pritožnik (VSL Sklep I Cp 1036/2015), z obravnavano zadevo ni primerljiva, saj je bila v njej sprejeta vsebinska odločitev.