Jedro

Tožnica je še vedno zmožna opravljati organizirano pridobitno delo kot invalid III. kategorije invalidnosti, in sicer drugo delo z omejitvami v ugodnih klimatskih pogojih, brez toksičnih in editativnih substanc v zraku, ki bi nanjo in na dihala delovali iritativno – toksično, brez prenašanja težjih bremen, brez vsiljenega ritma dela, brez daljše hoje in stoje, s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno, zato ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 12. 7. 2010 in št. ... z dne 7. 4. 2010 ter se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poklicne bolezni od 1. 4. 2010 dalje. Obenem je odločilo, da stroški tožnice bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po svojih pooblaščencih zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter kršitev določb postopka. Navaja, da je bila s strani pulmologinje doc. dr. A.A.A. napotena še na dodatne preiskave oziroma preglede, izvide katerih pa je prejela šele po izdelavi izvedeniškega mnenja. Glede na dodatne izvide, je predlagala dopolnitev izvedeniškega mnenja. Da bi bilo samo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, bi sodišče moralo dopolniti izvedeniško mnenje glede na dodatne izvide z dne 25. 7. 2012, 11. 9. 2012 in 15. 6. 2012. Sodišče pa je ta predlog po dopolnitvi zavrnilo, brez kakršnekoli utemeljene obrazložitve. Kot je izvedenec na podlagi dokaznega gradiva iz Avstrije z dne 23. 11. 2010 v izvedeniškem mnenju ugotovil, naj bi tožnica imela v urinu višje koncentracije svinca, prav tako je bil prekoračen kadmij v dovoljenih koncentracijah v krvi in urinu. Kljub tem ugotovitvam se izvedenec o razlogih in morebitnim bolezenskim stanjem glede na ugotovljeno, ni spuščal. Prav iz tega razloga je tožnica vztrajala pri tem, da se postavi izvedenec toksikolog, saj je iz izvidov razvidno, da se v njenem telesu nahajajo določeni strupi. Po mnenju tožnice naj bi izvedenec ugotovil, če so poleg navedenih prisotni še drugi strupi, kako ti pridejo v telo in kako na telo vplivajo. Sodišče se je sklicevalo zgolj na to, da je vzrok tožničine kategorije že pravnomočno ugotovljen, kar po mnenju tožnice ni pravilno. V odločbi iz leta 2007 je bilo pravnomočno ugotovljeno takratno bolezensko stanje. Glede na kasnejši kontrolni pregled iz leta 2009, pa je osebna zdravnica podala predlog za uveljavitev novih pravic iz invalidskega zavarovanja, najverjetneje zaradi novih bolezenskih stanj. Meni, da ni sposobna za nikakršno delo in ne, da je zgolj upravičena do skrajšanega delovnega časa. Glede na svojo invalidnost, kljub dodatnemu strokovnemu usposabljanju in prekvalifikaciji, ne more dobiti zaposlitve. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

V tem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 12. 7. 2010 in št. ... z dne 7. 4. 2010 in presojalo utemeljenost tožničinega tožbenega zahtevka, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in prizna pravica do invalidske pokojnine.

Po prvem odstavku 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. V drugem odstavku citirane določbe pa je določeno, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, ali če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti (prva alineja).

Stanja, določenega v prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 in popolne nezmožnosti za delo, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri tožnici ni mogoče ugotoviti. V izvedenih dokazih in sicer v mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti v ..., v sestavi specialistke pulmologinje, specialistke psihiatrinje in specialista ortopeda, je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožničinega tožbenega zahtevka. Vsi trije specialisti so bili enotnega mnenja, da pri tožnici ni prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti za več kot 50 % in da je tožnica še vedno zmožna opravljati organizirano pridobitno delo kot invalid III. kategorije invalidnosti in sicer drugo delo z omejitvami v ugodnih klimatskih pogojih, brez toksičnih in editativnih substanc v zraku, ki bi nanjo in na dihala delovali iritativno – toksično, brez prenašanja težjih bremen, brez vsiljenega ritma dela, brez daljše hoje in stoje, s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno.

Takšno mnenje je povsem skladno z medicinsko dokumentacijo in ugotovitvami specialistov tako, da dodatno ugotavljanje tožničine delovne zmožnosti tudi po ni bilo potrebno, predlog za izvajanje dodatnih dokazov in sicer z izvedenskim mnenjem toksikologa in dopolnitev mnenja, pa utemeljeno zavrnjen.

Pritožba neutemeljeno vztraja, da bi sodišče prve stopnje moralo v dopolnilnem mnenju upoštevati še dodatne izvide z dne 25. 7. 2012, 11. 9. 2012 in 15. 6. 2012. Gre za izvide, ki datirajo po 12. 7. 2010, to je po dokončnosti odločbe toženca št. ... z dne 12. 7. 2010. Skladno z določbo 63. člena v zvezi z 81. členom ZDSS-1 se v tem postopku presoja pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca, na podlagi dokumentacije do dneva dokončnosti odločbe. Dokumentacija izdana po dokončni odločbi, kakršna je dokumentacija, ki jo navaja pritožba in vztraja, da bi jo sodišče moralo upoštevati, se lahko upošteva kvečjemu v novem postopku in še to, če izkazuje poslabšanje ali določene spremembe v zdravstvenem stanju, ki bi imele za posledico priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. V nobenem primeru pa takšna dokumentacija ne more biti predmet obravnave in presoje v tem postopku.

V zvezi s tožničinim zatrjevanjem, da naj bi bila izpostavljena nekaterim toksičnim in alergogenim iritativnim substancam na delovnem mestu, so izvedenci posebej pojasnili, pod kakšnimi pogoji bi lahko podali mnenje o tem, ali gre pri tožnici za poklicno pogojene težave z dihali. Tega, da je tožnica opravila takšne preiskave in meritve, pritožba ne zatrjuje, pač pa se sklicuje zgolj na dokazno gradivo iz Avstrije z dne 23. 11. 2010, po katerih naj bi imela tožnica v krvi in urinu višjo koncentracijo svinca in kadmija, živo srebro pa je bilo v mejah normale. Ti podatki so iz tega gradiva v mnenju tudi navedeni, poleg tega pa tudi meritve UKC ... z dnem 17. 11. 2011, v katerih so podatki, da kadmij, svinec in živo srebro niso presegali dovoljene koncentracije. Izvedenci so izrecno podali mnenje, da na podlagi razpoložljive dokumentacije, torej tudi dokumentacije, na katero se sklicuje pritožba, na podlagi osebnega pregleda in na podlagi testov funkcije pljuč, pri tožnici trenutno ni mogoče ugotoviti astme, niti ne poklicno pogojene astme. V zvezi s psihiatričnim obolenjem pa so celo ocenili, da je delo zanjo stimulativno oziroma zaščitno pred simptomi duševnih težav.

Glede na definicijo invalidnosti, določeno v 60. členu ZPIZ-1 se pri ugotavljanju delovne zmožnosti ter kategorije invalidnosti upoštevajo spremembe v zdravstvenem stanju ter delo, ki ga zavarovanec opravlja oziroma je zanj usposobljen, ne pa druge okoliščine, kot so na primer nezaposljivost. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, saj tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pri tožnici ni mogoče ugotoviti popolne nezmožnosti za delo, je tožničino pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede na to, da tožnica s pritožbo ni uspela, je v skladu z določbo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.