Jedro

Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ("protispisnost") obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič. Torej, ko sodišče dokazom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve če je sodišče prve stopnje na podlagi dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj dejansko stanje ugotovilo drugače, kot to izhaja iz posamezne listine ali izjave posamezne priče. V teh primerih gre za dokazno oceno, ne pa za "protispisnost".

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožene stranke za plačilo 1.200,00 EUR s pripadki po nasprotni tožbi (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 422,59 EUR s pripadki. S tem je zavrnilo zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi za vračilo varščine, ki jo je tožeči stranki kot najemodajalki izročila na podlagi Podnajemne pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu št. SV 99/2010 z dne 9. 2. 2010 (v nadaljevanju: Podnajemna pogodba). Presodilo je, da je tožeča stranka znesek varščine upravičeno uporabila za kritje stroškov beljenja in čiščenja vrnjenih najetih prostorov.

2. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo. Zatrjevala je, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da: (1) tožena stranka ob prenehanju najemnega razmerja ni nameravala izvesti popravil in čiščenja, (2) je tožeča stranka toženo stranko pozvala h dokončanju del ob prenehanju najemnega razmerja (3) je tožeča stranka zadostila dokaznemu bremenu, da je bilo beljenje dejansko opravljeno in (4) da ni nasprotovala specifikaciji računov št. 132/2012 in 133/2012. Sodišču prve stopnje je očitala „protispisnost“, ker so med razlogi izpodbijane sodbe ter izjavami prič in predloženimi listinami nasprotja. Trdila je, da ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se je ne da preizkusiti (npr. ni zaključka o tem, ali je tožeča stranka toženo pozvala k dokončanju del). Zato je po njenem prepričanju sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je bila tožeča stranka sama ali po tretji osebi upravičena na stroške tožene stranke izvesti čiščenje in beljenje (266. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).1

3. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zahtevku tožene stranke po nasprotni tožbi ugodi. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP).2

7. Sodišče prve stopnje je zaključke iz (1) do (4) točke drugega odstavka te obrazložitve napravilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej (izjav zaslišanih prič, predloženih listin) in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP). Ti zaključki so posledica opravljene dokazne ocene izvedenih dokazov. Tožena stranka je zato s pritožbenimi trditvami, da so ti zaključki zmotni, v bistvu grajala dokazno oceno sodišča prve stopnje. Torej je dejansko uveljavljala pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz določila prvega odstavka 458. člena ZPP izhaja, da se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker torej v postopkih v sporih majhne vrednosti pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, tožena stranka s temi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Zato se pritožbeno sodišče do teh očitkov ne bo posebej opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ("protispisnost") obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedbe prič. Torej, ko sodišče dokazom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve če je sodišče prve stopnje na podlagi dokazne ocene vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj dejansko stanje ugotovilo drugače, kot to izhaja iz posamezne listine ali izjave posamezne priče. V teh primerih gre za dokazno oceno, ne pa za "protispisnost".3 Ker so zaključki iz (1) do (4) točke drugega odstavka te obrazložitve posledica opravljene dokazne ocene sodišča prve stopnje, tako tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi očitki, da so v izpodbijani sodbi nasprotja med izjavami prič in predloženimi listinami ter razlogi sodbe.

9. Sodišče prve stopnje je v 11. točke obrazložitve izpodbijane sodbe obrazložilo, zakaj šteje, da je bila tožena stranka s strani tožeče stranke pozvana k dokončanju del. Pojasnilo je, tožena stranka trditev tožeče stranke, da „je zakoniti zastopnik tožene stranke na poziv tožeče stranke k beljenju in ostalim dogovorjenim popravilom in čiščenju, izrecno izjavil, da tega ne namerava narediti.“ ni zanikala. Zato je to dejstvo sodišče prve stopnje pravilno štelo za priznano.4 Kot takšno pa ne more biti predmet dokazovanja (prvi odstavek 214. člena ZPP). Zato tožena stranka s pritožbenimi trditvami, da sodišče prve stopnje ni podalo razlogov za zaključek, da je bila tožena stranka pozvana k dokončanju del, ne more uspeti.

10. Upoštevajoč ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, s tem ko je odločilo, da je tožeča stranka upravičena na stroške tožene stranke opraviti beljenje v skladu z določilom 266. člena OZ. Po presoji pritožbenega sodišča ima izpodbijana sodba razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, zato tožena stranka s pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da se je ne da preizkusiti, ne more uspeti.

11. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 3 Primerjaj: Sklep VSRS II Ips 722/2005 z dne 28. 2. 2008. 4 Primerjaj 7. točko obrazložitve sklepa in sodbe VSL v zadevi II Cpg 713/2017 z dne 5. 9. 2017, ki jo je pritožbeno sodišče izdalo v tem postopku v zvezi z zahtevkom po tožbi.