Jedro

Določba sedmega odstavka 163. člena ZPP se uporablja smiselno za vse primere, ko sodišče v zadevi brez obravnave izda meritorno odločbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožnika za izdajo dopolnilnega sklepa.

2. Zoper ta sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev, ko je kljub temu, da so bile glede vloženega predloga izpolnjene vse procesne predpostavke, predlog tožnika zavrglo, v nadaljevanju pa je o njegovem predlogu meritorno odločalo in pojasnilo, da je slednji neutemeljen, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev postopka. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo, da tožnik s predlogom ni predlagal dopolnitve sodbe, pač pa dopolnitev sklepa, s katerim je bilo odločeno o višini stroškov. 325. člen ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, na katerega se v obrazložitvi sklicuje sodišče prve stopnje, določa, da kadar sodišče ne odloči o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe oziroma od prejema sklepa, zahteva dopolnitev. Navedeno je tožnik pravočasno storil, zaradi česar sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi takšen predlog za dopolnitev zavrglo. Nadalje izpostavlja, da je bil šele s sklepom o stroških z dne 29. 12. 2021 seznanjen, da sodišče prve stopnje ni odločalo o delu njegovih pravdnih stroškov oziroma katerih stroškov mu ni priznalo. Sodišče prve stopnje se tudi napačno sklicuje na 15-dnevni zakonski rok iz sedmega odstavka 163. člena ZPP. Navedeno določilo določa, da v kolikor sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, se lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka. V konkretni zadevi pa sodišče ni izdalo sklepa o ustavitvi postopka, temveč sodbo o glavni stvari, v kateri je bilo odločeno, da se bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom. Ob tem sodišče prve stopnje ne upošteva, da tretji odstavek istega člena določa, da mora stranka zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem odloči sodišče. Navedeno določilo torej ne določa konkretnega roka, v katerem se mora zahtevati povrnitev stroškov. Predlaga ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 163. člena ZPP odloči sodišče o povrnitvi stroškov na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Povrnitev stroškov mora stranka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP). V skladu s sedmim odstavkom citiranega določila, se lahko, če sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, umika pravnega sredstva ali drugih okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, povrnitev stroškov zahteva v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.

6. Sedmi odstavek 163. člena ZPP res govori o izdaji sklepa kot posledici ustavitve postopka. Sodna praksa je usklajena, da se navedeno določilo uporablja v primeru izdaje zamudne sodbe, sodbe na podlagi pripoznave, sodbe na podlagi odpovedi in sodbe, izdane v postopku v sporih majhne prednosti, ko pride do odločitve brez razpisa naroka.1 V predmetni pravdni zadevi sodišče prve stopnje ni izdalo nobene izmed citiranih vrst sodb. Prav tako ne gre za sodbo izdano v sporu majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi v rednem pravdnem postopku izdalo sodbo brez nadaljnje glavne obravnave. Po prepričanju sodišča druge stopnje se navedeno določilo uporablja smiselno za vse primere, ko sodišče v zadevi brez obravnave izda meritorno odločbo. Držijo pritožbene navedbe, da mora stranka – kadar je izdana odločba brez poprejšnjega obravnavanja – zahtevati povrnitev stroškov v (posebnem) predlogu, a takšen predlog mora torej podati v 15 dneh od prejema meritorne odločbe (smiselno sedmi odstavek 163. člena ZPP), kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, zato pritožbene navedbe v tem delu niso utemeljene.

7. Predmet pritožbenega preizkusa je sicer sklep o tožnikovem predlogu za dopolnitev sklepa z dne 29. 12. 2021. Pritožnik je namreč potem, ko je prejel sklep o stroških z dne 29. 12. 2021, vložil predlog za izdajo dopolnilnega sklepa in predlagal, da sodišče prve stopnje odloči tudi o stroških, ki jih tekom postopka ni mogel priglasiti. Sodišče prve stopnje je, kakor je delno že obrazloženo zgoraj, pravilno pojasnilo, da bi moral tožnik vse svoje pravdne stroške priglasiti skladno z zakonskim rokom iz sedmega odstavka 163. člena ZPP in da je s sklepom z dne 29. 12. 2021 odločilo o vseh do tedaj priglašenih stroških, saj je tožnik preostale pravdne stroške priglasil (šele) v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa. Vendar pa je sodišče sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev, ko je tožnikov predlog kot neutemeljen zavrglo, zato pritožnik v tem delu utemeljeno opozarja na kršitev določbe drugega odstavka 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP. Slednji namreč določa, da prepozen ali neutemeljen predlog za dopolnitev sklepa sodišče zavrže oziroma zavrne brez naroka. Glede na takšno določbo, pa bi moralo sodišče prve stopnje pravočasen predlog tožnika kot neutemeljen zavrniti in ne zavreči, na kar pravilno opozarja tožnik. Tožnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa je neutemeljen ravno iz razloga, kot je sicer pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, ker je sodišče prve stopnje s sklepom o stroških z dne 29. 12. 2021 odločilo o vseh do tedaj (pravočasno) priglašenih stroških (sedmi odstavek 163. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 325. člena ZPP v povezavi s 332. členom ZPP). Ker pa konkretnem primeru takšna odločitev na pravni položaj pritožnika ne vpliva (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in ker gre zavrženje predloga namesto zavrnitve tudi sicer v njegovo korist, sodišče druge stopnje v to odločitev ni poseglo (359. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

8. Glede na obrazloženo in ker sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Glej sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 581/2013 z dne 12. 6. 2014, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2025/2012 z dne 14. 9. 2012, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 931/2014 z dne 26. 8. 2014, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2460/2012 z dne 4. 4. 2013.