Jedro

Pritožba je pravočasna, če se izroči sodišču prve stopnje pred pretekom roka; če se pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. Rok za vložitev pritožbe se izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika le, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1. V uvodoma navedenem sklepu je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo, da se kot prepozna zavrže pritožba storilca vložena zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in se storilca oprosti plačila sodne takse.

2. Proti sklepu se pritožuje storilec. Uveljavlja, da bi sodišče moralo upoštevati, da sta bila 25. 12. 2015 in 26. 12. 2015 državna praznika, nato pa še sobota in nedelja, ko sodišče tudi ni delalo, zato se v tem času neposredno na sodišču ni mogla vložiti pritožba. Tako je sledil pravnemu pouku iz sklepa in je pritožbo osebno vložil, ker nikjer v pravnem pouku ni pisalo, da jo lahko pošlje. Če bi jo poslal po pošti, bi prišla pravočasno. Pravni pouk, da mora pritožbo vložiti v 8 dneh pa je razumel kot v delovnih dneh in prav tako je razumel, da mora vložiti pritožbo osebno. Sodišče bi moralo upoštevati njegovo nepoznavanje prava in terminologije, kot tudi, da si pravnega zastopnika ne more zagotoviti iz finančnih razlogov in da tekom praznikov niti ni mogel priti do pravega nasveta glede pritožbe. Prosi, da višje sodišče upošteva navedbe v pritožbi in sklep zavrže. Podrejeno pa prosi in zahteva obnovo celotnega postopka zaradi kršitve človekovih pravic. Obenem prosi, da se ga oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet presoje pritožbenega sodišča je izpodbijani sklep z odločitvijo o zavrženju pritožbe kot prepozno vložene, kajti le v primerih, ko je pritožba dovoljena in pravočasno vložena, jo pritožbeno sodišče obravnava po vsebini.

Ob pregledu spisovnega gradiva in preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so navedbe sodišča prve stopnje v razlogih pod točko 4 skladne s spisovnim gradivom, saj je bil sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu osebno vročen 21. 12. 2015 in je 8-dnevni pritožbeni rok iztekel v torek 29. 12. 2015, medtem ko je storilec vložil pritožbo osebno pri sodišču 31. 12. 2015, torej po izteku pritožbenega roka.

5. Sodišče prve stopnje v točki 5 storilcu tudi pravilno pojasnjuje, da je pritožba prepozna, če je vložena po poteku zakonskega roka, pri čemer višje sodišče dodaja, da drugi odstavek 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1) izrecno določa, da lahko zoper sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec vloži pritožbo v 8 dneh od dneva vročitve in tak je bil tudi pravni pouk v sklepu o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani EPVD 863/2014-25 z dne 14. 12. 2015). Glede na navedeno so neupoštevne pritožbene navedbe storilca, da si je to sam razlagal, da gre za delovne dneve, saj za tako razumevanje ni bilo podlage niti v pravnem pouku sklepa niti v določilih ZP-1. Praznične dneve in druge dneve, ko sodišče ne dela (sobota, nedelja) je mogoče upoštevati le v primerih, ko bi se pritožbeni rok iztekel na tak dan, vendar sodišče prve stopnje pravilno navaja, da se je zakonsko določen 8-dnevni pritožbeni rok iztekel v torek 29. 12. 2015. V zvezi z roki, ki se uporabljajo v postopkih pri sodišču, namreč 67. člen ZP-1 napotuje na uporabo določil Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Ta pa v 87. členu izrecno določa, da roki, ki jih določa zakon, niso podaljšljivi (prvi odstavek), da izjava vezana na rok velja za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči še pred pretekom roka (drugi odstavek 87. člena) in da le v primeru, če se izjava pošlje po pošti priporočeno, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve tistemu, kateremu je poslana (tretji odstavek 87. člena ZKP); medtem ko četrti odstavek 88. člena ZKP določa, da se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela.

6. Zaradi navedenega je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, saj je rok za vložitev pravnega sredstva prekluziven in ga ni mogoče podaljšati, spisovno gradivo pa potrjuje, da je storilec pritožbo vložil prepozno.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1. 8. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, bi moral na podlagi 147. člena ZP-1 plačati sodno takso za pritožbeni postopek, vendar je višje sodišče na podlagi petega odstavka 144. člena ZP-1 ter 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da se ga oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Pri tem je upoštevalo izjavo o premoženjskem stanju in enake razloge, kot jih v točki 6 navaja tudi sodišče prve stopnje pri presoji, ali naj se storilcu naloži plačilo sodne takse.