Jedro

Iz izpodbijanega sklepa je izostala obrazložitev nastanka stroškov, katerih višino organ obrazlaga in katerim nastanku tožnik z večkrat ponavljanim konkretnim ugovorom nasprotuje. Sklicevanje na listine ne zadošča standardu obrazložitve v zvezi s tožnikovimi ugovori, da stroški v obsegu, ki jih organ utemeljuje s površino, ki jo je bilo treba pogozditi, in normo po navedenem Pravilniku, niso nastali. Preizkus obračunanih stroškov glede obsega in višine ni mogoč.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep o stroških upravne izvršbe po drugi osebi Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Krajevna enota Domžale, št. 3408-04-0104-F001/12 z dne 13. 4. 2016 se v 1., 2. in 3. točki odpravi in se zadeva vrne prvostopnemu organu v odpravljenem delu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v odmerjeni višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijanim sklepom o stroških upravne izvršbe po drugi osebi v 1. točki izreka odločil, da je tožnik dolžan v roku 15 dni od dokončnosti tega sklepa plačati stroške upravne izvršbe, ki znašajo 5.753,56 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi; v 2. točki izreka, da je zavezanec dolžan znesek iz 1. točke plačati na podračun Zavoda za gozdove Slovenije; ter v 3. točki izreka, da se s tem sklepom nadomesti sklep št. 3408-04-0104-FOO1/12 z dne 25. 11. 2015. V obrazložitvi navaja, da je organ zavezancu z odločbo z dne 30. 1. 2012 naložil obveznost, da obnovi v nasprotju s predpisi na golo posekan gozd na parcelni št. 1065 k.o. a., tako da izvede sadnjo 3000 sadik na površini 1,2 ha in 3000 kosov obeleževanja sadik. Zavezanec je bil opozorjen, da je organ dolžan na stroške zavezanca zagotoviti izvedbo obveznosti, če dela ne bodo opravljena v roku in na način, kot je naveden v izreku. Ker zavezanec ni opravil naloženih del, je njegovo obveznost na podlagi sklepa o dovolitvi upravne izvršbe po drugi osebi z dne 22. 6. 2012 opravil pogodbeni izvajalec A. d.d.. S tem sklepom je bilo med drugim odločeno, da bo zavezančevo obveznost na njegove stroške opravil v postopku javnega naročanja izbrani usposobljeni izvajalec. Izbira izvajalca in dobavitelja je bila opravljena na način, kot ga določa 16. člen Pravilnika o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove (Pravilnik). Na podlagi Pravilnika je upošteval pogodbene vrednosti, ki jih je dosegel v postopkih javnih naročil. V skladu z upravno in sodno prakso, npr. sodbo Upravnega sodišča I U 744/2013 z dne 25. 2. 2014, zavezancu ni dolžan dati možnosti, da bi se v postopku seznanil s pogodbami, ki jih je sklenil z izvajalci pogodbenih del ter z dobavitelji materialov. Skladno s citirano sodbo podaja podrobno obrazložitev stroškov izvršbe.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. 3. Tožnik v tožbi navaja, da je organ dne 25. 11. 2015 izdal sklep o stroških upravne izvršbe po drugi osebi, tožnik se je na sklep pritožil, po vloženi pritožbi pa je organ izdal nadomestni sklep o stroških izvršbe po drugi osebi z dne 18. 12. 2015, zoper katerega je tožnik ponovno vložil pritožbo, drugostopni organ je pritožbi ugodil in zadevo vrnil organu v ponoven postopek. Glede na navedeno je organ izdal izpodbijani sklep, za katerega je drugostopni organ zapisal, da je upravni organ pravilno uporabil materialno pravo in pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Ugotovitev je napačna. V izpodbijanem sklepu ni navedeno, v kakšnem obsegu je bila izvršba dejansko opravljena ter ali je bila opravljena v enakem obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, ki predstavlja podlago za opravo izvršbe. Upravni organ bi moral pred izdajo izpodbijanega sklepa ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila opravljena izvršba, ugotoviti dejanske stroške izvršbe ter višino teh stroškov ugotavljati s pomočjo dokazov. Tožnik ni bil seznanjen z dokumentom z naslovom Nalog za izvedbo del z dne 9. 11. 2015, niti z dokumentom z naslovom Prevzem del upravne izvršbe po drugi osebi z dne 18. 11. 2015, za katera je drugostopni organ v odločbi z dne 17. 3. 2016 navedel, da sta priložena sklepu z dne 18. 12. 2015. Organ bi po uveljavljeni upravni in upravno-sodni praksi moral stroške postopka ugotoviti na podlagi dejanskih stroškov, ki bi jih moral ugotoviti kot relevantno dejansko stanje, v katerem bi tožnik v skladu z 9. členom ZUP moral imeti možnost izjave. Tožnik tudi ni bil seznanjen, ali je organ izbral najugodnejšega izvajalca ali dobavitelja. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi bilo na površini 1,2 ha zasajenih in obeleženih 3000 sadik, kar ne drži. Tožnik je ob ogledu parcele ugotovil, da je zasajenih zgolj cca 1200 sadik ter da je bilo postavljenih še cca. 300 količkov za obeleževanje, vendar sadike niso zasajene. Prav tako sadike niso zasajene po celotni površini 1,2 ha parcele. Čez celotno parcelo 1065 k.o. a. namreč teče daljnovod, zato je na vsaki strani daljnovoda pas v širini 15 m, kjer dreves niso zasadili. Drevesa prav tako niso bila zasajena v pasu 3 m po celotni dolžni parcele 1065, vzdolž parcele 1180 k.o. a. Ocenjuje, da ni zasajenih cca. 450 m2 površine. Upravni organ lahko terja samo tiste stroške, ki so dejansko nastali, torej tiste, katere je dejansko plačal. Kolikor upravni organ teh stroškov še ni plačal, jih tudi ne more terjati od tožnika. Upravna izvršba je bila opravljena brez vednosti tožnika, niti o začetku upravne izvršbe ni bil obveščen. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa v 1., 2. in 3. točki ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je na tožbo odgovorila in predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba je utemeljena.

6. ZUP v 297. členu določa, da se v primeru, ko je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti ne izpolni, tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške, na kar je treba zavezanca poprej opozoriti. V skladu s tem določilom je postopal tudi upravni organ v obravnavani zadevi. Ker tožnik z izvršilnim naslovom določene obveznosti ni izpolnil, je upravni organ izdal sklep o izvršbi, ki se je opravil po pooblaščenem izvajalcu del. Takšna izvršba se opravi na stroške zavezanca, torej tožnika.

7. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožniku izdana odločba z naloženo obveznostjo, da obnovi v nasprotju s prepisi na golo posekan gozd na parceli št. 1065 k.o. a. Ker tožnik ni opravil naloženih del, je njegovo obveznost na podlagi sklepa o dovolitvi upravne izvršbe po drugi osebi z dne 22. 6. 2012 opravil pogodbeni izvajalec. Iz upravnega spisa izhaja, da je upravni organ o stroških izvršbe odločal večkrat, s sklepi z dne 25. 11. 2015, 18. 12. 2015 ter z izpodbijanim z dne 13. 4. 2016. Iz uporabljenih pravnih sredstev tožnika - pritožb zoper navedene sklepe izhaja, da tožnik vztrajno ponavlja ugovor, ki ga uveljavlja tudi v tožbi. Po mnenju tožnika bi organ moral ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila opravljena izvršba ter odmeriti stroške izvršbe glede na dejanske stroške opravljene izvršbe. Iz izvršilnega naslova, odločbe z dne 30. 1. 2012, izhaja obveznost sadnje 3000 sadik na površini 1,2 ha in 3000 kosov obeleževanja sadik. Tožnik pa v tožbi (in tudi v omenjenih pritožbah zoper sklepe) zatrjuje, da v tem obsegu izvršba ni bila opravljena. Navaja, da je zasajenih zgolj cca. 1200 sadik ter postavljenih še cca. 300 količkov za obeleževanje, vendar sadike zraven niso zasajene. Prav tako sadike niso zasajene po celotni površini 1,2 ha parcele, v območju daljnovoda ter v pasu 3 m ob sosednji parceli.

8. Na konkreten ugovor, ki se nanaša na vprašanje višine nastalih stroškov (iz sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 341/2011 z dne 4. 4. 2012 izhaja, da je na tak konkreten ugovor treba podati dolžno obrazložitev), tožniku ni bilo odgovorjeno. Obrazložitev v odločbi drugostopenjskega organa z dne 17. 3. 2016, ki jo je organ druge stopnje v odločbi z dne 30. 6. 2016, ko je odločal o pritožbi zoper izpodbijani sklep prepisal, se glasi, da je iz dokumenta z naslovom Nalog za izvedbo del z dne 9. 11. 2015, ki je priložen k izpodbijanemu sklepu, razvidno, katera dela naj se opravijo in iz dokumenta z naslovom Prevzem del upravne izvršbe po drugi osebi z dne 18. 11. 2015, iz katerega je razvidno, da so dela opravljena oziroma da so stroški dejansko nastali. Organ druge stopnje se je odločil za prepis besedila odločbe, kljub ugovoru tožnika v pritožbi, da obe listini nista bili priloženi, takrat (poudarjeno s strani sodišča) izpodbijanemu sklepu z dne 18. 12. 2015. Sodišče po pregledu upravnega spisa ugotavlja, da iz spisa ne izhaja, da bi bili tožniku obe listini vročeni.

9. Ne glede na navedeno, torej tudi kolikor bi si jih tožnik lahko ogledal v upravnem spisu, pa je iz izpodbijanega sklepa izostala obrazložitev nastanka stroškov, katerih višino organ obrazlaga in katerim nastanku tožnik z večkrat ponavljanim konkretnim ugovorom nasprotuje. Sodišče poudarja, da sklicevanje na listine (kar izpodbijani sklep sicer izpušča, odločba drugostopenjskega organa pa izven konteksta prepisuje iz druge drugostopne odločbe), ne zadošča standardu obrazložitve v zvezi s tožnikovimi ugovori, da stroški v obsegu, ki jih organ utemeljuje s površino, ki jo je bilo treba pogozditi, in normo po Pravilniku, niso nastali. Tudi kolikor bi se organ skliceval na Prevzem del upravne izvršbe po drugi osebi z dne 18. 11. 2015, bi moral ob povzemanju vsebine te listine odgovoriti na tožnikove ugovore, ki se nanašajo na manjše število zasajenih dreves in količkov ter manjšo površino zasajene parcele, kot mu je bilo zaračunano. Preizkus obračunanih stroškov glede obsega in višine zato ni mogoč.

10. V ponovnem postopku reševanja zadeve naj organ vroči tožniku listine, s katerimi utemeljuje višino stroškov in obseg njihovega nastanka, ter v primeru ugovorov pred odločitvijo s tožnikom sporno razčisti, tudi z ogledom, če bo potrebno, oziroma zaslišanjem osebe, ki je prevzela dela upravne izvršbe po drugi osebi dne 18. 11. 2015, kot izhaja iz listine Prevzem del upravne izvršbe po drugi osebi.

11. Neutemeljeno pa tožnik ugovarja, da upravni organ lahko terja samo tiste stroške, ki so dejansko nastali, oziroma tiste, katere je dejansko plačal. Tudi, če upravni organ stroškov, ki so nastali zaradi izvršitve upravne izvršbe po drugi osebi, še ni plačal, je terjatev izbranih izvajalcev do organa nastala in zato je že nastopila tudi obveznost zavezanca - tožnika, da jih poravna.

12. Ugovor, da je bila upravna izvršba po drugi osebi opravljena brez vednosti tožnika, ki niti o začetku upravne izvršbe ni bil obveščen, na zakonitost opravljene izvršbe nima vpliva. Tožnik ima možnost pri odmeri stroškov ugovarjati izvedbi (po obsegu in višini zaračunanih stroškov). To možnost je tudi izkoristil in uspel. 13. V zvezi z ugovorom, da ni bil seznanjen, ali je organ izbral najugodnejšega izvajalca in dobavitelja, se organ sklicuje na sodbo tega sodišča I U 744/2013, da organ zavezancu ni dolžan dati možnosti, da bi se v postopku seznanil s pogodbami, ki jih je sklenil z izvajalci pogodbenih del ter dobavitelji materialov. Vendar pa je to sodišče v kasnejši sodbi I U 1932/2014 z dne 5. 3. 2015 navedlo, da naj organ zaradi učinkovitejšega odločanja o stroških postopka zavezanca seznani s pogodbami in cenikom ter mu da možnost, da se opredeli glede uveljavljanih stroškov, upravni organ pa njegova stališča upošteva ali jih zavrne v obrazložitvi akta.

14. Ker je dejansko stanje v obravnavanem postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo posledično napačno uporabljeno materialno pravo in procesno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo toženki v ponovni postopek.

15. Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.