Jedro

Tudi iz zamudne sodbe mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Sicer sodbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pitožbama se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep razveljavita ter zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženki naložilo, da tožniku plača 187.000,00 SIT z obrestmi, zavrnilo pa je njegov predlog za izdajo začasne odredbe. Z izpodbijanim sklepom pa je prvo sodišče prvotoženki naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške.

Proti sodbi in posebej proti sklepu vlaga toženka pritožbi. V pritožbi proti sodbi navaja, da sta po njenem mnenju obe toženki enotni sospornici, kar pomeni, da se pravdno dejanje, odgovor na tožbo, ki ga je vložila drugotoženka, v svojih učinkih razteza tudi na prvotoženko. Sicer pa je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, če pa je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, vsak le do višine vrednosti svojega dednega deleža. Prvotoženka je podedovala le polovico zapuščine in je torej odgovorna le do polovice dolga, če bi ga tožnik v tem postopku res izkazal. Ker se bo postopek proti drugotoženki nadaljeval, lahko pride do situacije, da bo imel tožnik dva izvršilna naslova za isto terjatev. V zvezi s stroškovno določitvijo pa prvotoženka le to izpodbija zato, ker še ni znan rezultat v zvezi z odločitvijo o glavni stvari, glede na to, da je proti zamudni sodbi vložila pravočasno pritožbo. Predlaga še taksno oprostitev.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo proti prvotoženki zato, ker le ta v zakonsko določenem roku ni vložila odgovora na tožbo in ker naj bi utemeljenost tožbenega zahtevka izhajala iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ta pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka. Skratka sodišče prve stopnje je ugotovilo, da naj bi bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP. Pri tem pa prvo sodišče svoje ugotovitve, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje je v tej zvezi le prepisalo določbo 318. člena ZPP. Vendar pa ima toženec pravico izpodbijati zamudno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov izvzemši zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Za izpodbojni razlog zmotne uporabe materialnega prava mora pritožnik vedeti, katero pravno normo je sodišče uporabilo, da bi lahko pretehtal, ali je uporabilo pravo normo in ali jo je pravilno uporabilo. Pri tem pa mora vedeti, katera dejstva je sodišče štelo kot pravno relevantna. Sodišče mora torej zamudno sodbo utemeljiti enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi in mu je prihranjeno le ugotavljanje dejanskega stanja. Tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo sodišče kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo. Tega iz prvostopne sodbe ni razvidno, pritožbeno sodišče pa nima pooblastila, da bi samo saniralo takšno kršitev, torej pomanjkljivo obrazložitev, kar predstavlja pritožbeni razlog iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker torej prvostopne sodbe zaradi pomanjkljivih razlogov ni mogoče preizkusiti, jo je treba razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču, da ponovno, če oceni da so izpolnjeni pogoji, izda zamudno sodbo in jo ustrezno utemelji. Glede na spredaj navedeno stališče glede pomanjkljive obrazložitve zamudne sodbe in nemožnosti pritožbenega sodišča, da samo nadomesti pomanjkljive prvostopne razloge (enako stališče izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS pod opr. št. II Ips 295/2003) pritožbeno sodišče ni posebej obravnavalo pritožbenih izvajanj, ker bi z opredeljevanjem do pritožbenih stališč zavzelo stališče do vprašanja sklepčnosti tožbenega zahtevka, kar pa je primarno stvar obrazložitve prvostopnega sodišča. V posledici razveljavitve izpodbijane sodbe pa je pritožbeno sodišče moralo ugoditi tudi pritožbi proti sklepu o stroških, ker je odločitev o stroških postopka vezana na odločitev o tožbenem zahtevku iz zamudne sodbe.