Jedro

Tožnici iz te zadeve sta navadni sospornici, sta samostojni pravdni stranki in vsaka od njiju uveljavlja svojo terjatev. Zato se revizijska vrednost spornega predmeta upošteva ločeno, kar pomeni, da drugi toženec z revizijo izpodbija prisojo 3.373,54 EUR prvi tožnici in posebej prisojo 2.596,69 EUR drugi tožnici. Nobeden od navedenih zneskov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, zato njegova revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže. Drugi toženec mora nerazdelno povrniti tožnikom 122,30 EUR njihovih stroškov revizijskega postopka v roku 15 dni od prejema te odločbe, od 16. dne dalje pa tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo v nerazdelno plačilo znesek 808.435,50 SIT (sedaj 3.373,54 EUR) kot odškodnino prvi tožnici za protipraven posek dreves v njenem gozdu in znesek 622.270 SIT (sedaj 2.596,69 EUR) kot odškodnino drugi tožnici za enako dejanje v gozdu druge tožnice. Višji tožbeni zahtevek vsake od tožnic je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je odločilo o pritožbah vseh strank tako, da je med drugim pritožbi vsakega od tožencev zavrnilo in potrdilo prisodilni del prvostopenjske sodbe, pritožbo tožnice proti odločitvi o glavni stvari zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo, ugodilo pa ji je glede stroškovne odločitve, ki jo je razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. O pravdnih stroških je bilo nato tudi pravnomočno odločeno.

3. Drugi toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, predlaga pa tako spremembo, da se tožbeni zahtevek proti njemu v celoti zavrne, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb ali le sodbe pritožbenega sodišča ter vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena nasprotni stranki. Ta v odgovoru predlaga najprej zavrnitev, v kasnejši vlogi pa zavrženje revizije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je kot izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi omejena med drugim tudi z revizijsko vrednostjo spornega predmeta. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizije ni v tistih premoženjskih sporih, v katerih vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe ne presega zneska 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Pri ugotavljanju revizijske vrednosti spornega predmeta in s tem pravice do revizije je treba upoštevati tudi določbe 39. in naslednjih členov ZPP. Po drugem odstavku 41. člena ZPP se zahtevki z različno podlago ali zahtevki zoper več tožencev obravnavajo po vrednosti vsakega posameznega zahtevka oziroma zahtevka proti vsakemu tožencu posebej. Kar velja za sosporništvo na pasivni strani, velja tudi za sosporništvo na aktivni strani, saj po ustaljeni praksi tega sodišča ni razlogov za različno obravnavanje enakih procesnih položajev. Dejstvo, da več tožnikov uveljavlja vsak svojo terjatev v skupni tožbi, njihovim zahtevkom ne jemlje procesne samostojnosti. Navadni sosporniki v pravdi veljajo vsak za samostojno pravdno stranko. Zato zanje velja pravilo o ločenem obravnavanju vrednosti vsakega zahtevka, kot sicer velja za pasivno sosporništvo (primerjaj odločbe VS RS II Ips 17/2005, II Ips 150/2006, II Ips 649/2006 in mnoge druge).

7. Tožnici iz te zadeve sta navadni sospornici, sta samostojni pravdni stranki in vsaka od njiju uveljavlja svojo terjatev. Zato se revizijska vrednost spornega predmeta upošteva ločeno, kar pomeni, da drugi toženec z revizijo izpodbija prisojo 3.373,54 EUR prvi tožnici in posebej prisojo 2.596,69 EUR drugi tožnici. Nobeden od navedenih zneskov ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, zato njegova revizija ni dovoljena.

8. Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrglo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški drugega toženca. Odločitev o stroških nasprotne stranke temelji na določbah prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Revizijsko sodišče je kot potrebne stroške upoštevalo tiste, ki so priglašeni v vlogi, ki utemeljuje predlagano zavrženje revizije, ne pa stroškov iz vloge, ki se z revizijo ukvarja vsebinsko. Potrebne stroške je odmerilo na podlagi določb odvetniške tarife na znesek 122,30 EUR, ki ga je skupaj s pravilno zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo drugemu tožencu.