Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je izvršba, dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Krškem 0406 I 105/2012-7 z dne 6. 7. 2012, z rubežem in prodajo premičnin, in sicer traktorja znamke Fendt farmer 310 turromatic s čelnim nakladalcem, letnik 1995, reg. št. ..., in stroja za izdelavo okroglih bal Krone combi pack 1250, letnik 2000, nedopustna. Odločilo je tudi o pravdnih stroških. Sodišče je na podlagi ugotovljenih dejstev, da je tožnik financiral nakup s kreditom, ki ga je najel, da dolžnik lastnih finančnih sredstev vsaj pred nakupom spornih premičnin ni imel, da je bil tožnik lastnik kmetije in da je bil v prometnem dovoljenju kot lastnik traktorja naveden tožnik, zaključilo, da je tožnik lastnik spornih premičnin. Lastninska pravica pa je pravica, ki preprečuje izvršbo, zato je sodišče izvršbo na navedeni premičnini izreklo za nedopustno.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) ali dejansko večletno gospodarjenje in uporaba ter koriščenje premičnin s strani dolžnika, tako v lastne namene kot za namene opravljanja del za plačilo za druge, ki je bila vidna tudi tretjim osebam, ob lastni predhodni nabavi in uporabi ter ob tem, da se je dolžnik tretjim osebam predstavljal kot lastnik spornih premičnin, šteje za dejansko lastništvo in so te premičnine lahko predmet prodaje v izvršbi; in (2) ali se lahko štejejo zatrjevanja tožnika in njegove družine, ki so zainteresirani za izid tega postopka, da je vse premičnine kupil tožnik in da so del kmetije, za resnična in verodostojna ter odločilna za samo odločitev, če so v nasprotju z vsemi ostalimi dokazi, in se to zatrjuje le glede spornih premičnin, ne pa tudi glede drugih premičnin na kmetiji, po drugi strani pa iz listinskih dokazov (sodni zapisniki z izjavo dolžnika) in pričanj povsem nepristranskih prič jasno izhaja, da je dolžnik delal s spornima premičninama, da je dolžnik izjavljal, da ju je on kupil in da sta njegovi. Navaja tudi, da kljub temu, da je bil v javnih evidencah kot lastnik traktorja naveden tožnik, to ne pomeni, da je tožnik tudi dejanski lastnik traktorja. Sodna praksa namreč stoji na stališču, da je lastnik motornega vozila tisti, kateremu je bil le-ta izročen v posest, ne glede na to, kdo je kot lastnik vpisan v uradno evidenco. Lastninska pravica ne preide s prepisom prometnega dovoljenja, ampak z izročitvijo. Ni pomemben pravni posel, ampak zgolj posest premičnine. Pri tem se sklicuje na stališča sodne prakse (VS RS II Ips 803/2007, VSL I Cp 3022/2013, VSL I Cp 2519/2008 in VSL II Cp 692/2015). Nižjima sodiščema očita, da sta ugotovili dejansko stanje v popolnem nasprotju z izvedenimi dokazi, iz katerih povsem jasno izhaja, da je lastnik spornih premičnin dolžnik. Nižji sodišči za zaključek, da dolžnik ni imel denarja, nista imeli nobene osnove. Dokazna ocena je napačna in nerazumljiva. S tem v zvezi nižjima sodiščema tudi očita bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).